Predstave

Raziskujte katalog priporočenih gledaliških predstav za otroke in mladino, ki jih ustvarjajo profesionalne ustanove in ustvarjalci na področju dramskega, lutkovnega, glasbenega in plesnega gledališča po vsej Sloveniji. Predstave je izbrala in ocenila strokovna komisija.

Izbor lahko omejite po starostnih skupinah, regijah, zvrsteh in producentih. Če morda iščete konkretno predstavo, želite videti delo izbranega ustvarjalca, vas zanima določena vsebina ali tema, lahko uporabite iskalnik ključnih besed.

od 6 mesecev do 6 let

Krickrac, to sem jaz!

Plesna predstava

Krickrac, to sem jaz! Plesni Teater Ljubljana, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, , Osrednjeslovenska Plesna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Avtorski projekt Krickrac, to sem jaz! je igriva in poetična vizualna plesno-gledališka predstava za najmlajše. Vizualno temelji na risbah, na katerih so otroci risali same sebe v prvih šestih letih svojega življenja. Črte, različni liki in oblike so materializirani kot mehki in fleksibilni objekti v raznoliki barvni paleti, ki jih plesalki animirata in z njimi odplešeta svojo odrsko risbo. Dogajanje – ples in animacija hkrati – pri tem spominja tudi na samo dejanje risanja oziroma ustvarjanja v nenehnem spreminjanju odrske podobe. Ob glasbeni atmosferi zvončkov, tolkal in glasu se svet barv in oblik pregiba, vrtinči in sestavlja od preprostejših do kompleksnejših figur ter v zaključku vse povabi na oder k ustvarjanju skupne risbe .

Režiserki in koreografinji: Katja Kähkönen, Sanja Tropp Frühwald

Avtorstvo in koncept: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše, Sanja Tropp Frühwald

Avtorice scenografije in kostumografije: Mateja Ocepek, Katja Povše, Katja Kähkönen

Avtorica glasbe, vokal in tolkala: Zvezdana Novaković

Oblikovalec svetlobe: Janko Oven

Soustvarjalki in izvajalki: Barbara Kanc, Tina Valentan

Krickrac, to sem jaz! se s skladno odrsko celoto plesnega, vizualnega in glasbenega senzibilno približa doživljanju najmlajših in jim omogoči bogato ter večplastno umetniško doživetje. Domišljena likovna podoba je oblikovana kot svojevrstna vizualna instalacija funkcionalnih objektov, ki oživijo v tekočem ritmu gibalne animacije ter jasno zastavljenem dramaturškem loku. Z mehkobo giba in igrivostjo teles, njihovimi vizualnimi in kinestetičnimi učinki ter nežno razgibano glasbeno atmosfero uprizoritev ulovi tako pozornost najmlajših kot nekoliko starejših gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
telo – risbe otrok – stopnje razvoja – samospoznavanje30 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 430 83 44, 041 365 184katja.somrak@ptl-lj.siKatja Somrak
od 6 mesecev do 4 let

Spominčica

Dramska predstava, Lutkovna predstava, Plesna predstava, Cirkuška predstava

Spominčica AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Dramska predstava, Lutkovna predstava, Plesna predstava, Cirkuška predstava 0_3, 3_5
Najprej je bilo seme. Padlo je na hladno jesensko zemljo. Pa je prišla ledena zima in seme je zaspalo pod snežno odejo. Spomladi ga je ogrelo sonce … In seme je začelo svojo pot vse do cvetoče in dišeče cvetlice. Pa je znova prišla jesen. In preden je cvetlica ovenela, je na zemljo raztrosila seme.

Najprej je bilo seme …

Predstava se osredotoči na krog življenja v naravi, na menjavanje letnih časov in na življenje ene cvetlice. Cvetlica je bitje, ki se iz drobnega semena razvije v cvetočo lepotico in doživi svoj konec, a ob njej se znova zasadi seme … In zgodba v naravi se nadaljuje.

Predstava Spominčica je prva v načrtovani trilogiji predstav na temo narava.

Ideja in koncept: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše

Režija: Katja Kähkönen, Katja Povše, Mateja Ocepek

Koreografija: Henna Matanuska

Likovna podoba in izdelava scene in rekvizitov: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše

Izdelava kostuma rože: Iztok Hrga

Glasba: Gregor Zemljič

Igrata: Henna Matanuska, Katja Kähkönen

Fotografije: Heikki Järvinen

Vizualno-gibalno popotovanje Spominčice se navdihuje v naravi in napaja v igri s predmeti ter materiali. Asociativni kontekst narave prevaja v krožne oblike in nenehen tok gibanja, spreminjanja, pojavljanja ter izginjanja, pri tem pa se uravnoteženo giblje med igrivostjo, poetičnostjo in komunikativnostjo. S prvinami plesa, animacije objektov, cirkusa, likovnosti in glasbe, izčiščenostjo enostavnih elementov in nekaj prepoznavnimi podobami odrsko dogajanje vabi v svet barv, oblik, giba in predmetov. Odkrivanje tega sveta izoblikuje kot čutno in estetsko doživetje, ki nevsiljivo podpira zaznavno radovednost najmlajših.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
kroženje v naravi – hulahop – cirkus – brez besed – za dojenčke in malčke30 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 663 904, 031 301 516info@aeiou.siIrena Rajh, Katja Povše
od 1 do 4 let

Ba Bu

Lutkovna predstava

Ba Bu Lutkovno gledališče Pupilla, , Pomurska Lutkovna predstava 0_3, 3_5
Igralki/glasbenici najmlajše gledalce popeljeta v magičen svet, kjer se prepletajo zvok, glasba, ritem, svetloba, barve in oblike. Nežno, skozi preproste gibe in igrice, iščeta zaznave in pozornost malčkov. Na odru zgradita preprosto, a čarobno zvočno-prostorsko postavitev, ki poziva k čutnemu doživljanju malih in velikih gledalcev. Skozi občutene vizualne slike malčkom pričarata njihov prvi obisk gledališča, da bo ta ostal enkraten in nepozaben. Svojstvena estetika gledališča za najmlajše temelji na odkritju majhnega otroka kot gledalca ter njegovega estetskega doživljanja s težnjo ustvariti otrokom odkrivanje sveta v njegovi elementarni in poetični obliki.

Režiserka in avtorica likovne zasnove: Sabina Šinko

Igralki in glasbenici: Petra Kavaš, Natalija Tumpej

Ba Bu je animirana prostorska instalacija, oživljena v prepletu giba, preproste animacije in igrive zvočne podobe. Lok uprizoritve vodi skozi niz zaokroženih slik, od spoznavanja neživega do rojstva dveh malih bitij. Pri tem domišljeno gradi uprizoritvene možnosti, se poigrava z osnovnimi kvalitetami objektov (velikost, teža, zvočnost), izkorišča igro svetlobe in sence ter natančno razvija vizualno zasnovo uporabljenih elementov. Z izčiščeno vizualno in zvočno podobo, premišljenimi zaznavnimi učinki, drobnimi presenečenji in očarljivo neverbalno komunikacijo uprizoritev nežno priteguje zaznavanje najmlajših ter krepi opazovanje kot odprt pogled radovednega preiskovanja in čudenja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
nasprotja – igra s svetlobo – preplet zvoka in giba – neverbalna komunikacija – glavonožci25 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani031 510 865sabina.sinko@um.siSabina Šinko
od 1 do 6 let

Lučka, grah in pero

Lutkovna predstava

Lučka, grah in pero Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Lučka, grah in pero je predstava za najmlajše gledalce, stare najmanj eno leto. Navdihnila jo je Kraljična na zrnu graha, ki je bila skupaj z drugimi Andersenovimi pravljicami prvič objavljena pred 180 leti. Predstava je namenjena našim najmlajšim obiskovalcem, tudi takim, ki so morda prvič v gledališču. Lučka, grah in pero je izjemno vizualna, zvočna predstava in je skoraj brez besed. Trije igralci izgovarjajo le nekaj medmetov, njihove glavne dejavnosti pa so petje, igranje na inštrumente ter animacija predmetov in lutk. Kljub temu da nekateri malčki še nimajo razvitih vseh razumskih in čustvenih plati zaznavanja, jim takšno gledališče lahko ponudi lepo izkušnjo. Vizualne podobe predstave namreč slonijo na izsledkih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vidnim zaznavanjem dojenčkov in malčkov. Zato ustvarjalci uporabljajo živahne in čiste barve, slikovite podobe, velike barvne ploskve in geometrijske oblike. Pomembno vlogo imajo glasba in pesmi.

Režiserka: Katja Povše

Igrajo: Miha Arh, Maja Kunšič, Zvezdana Novaković k. g. (harfa)

Avtorica likovne podobe: Špela Trobec

Skladateljica: Zvezdana Novaković

Kostumograf: Iztok Hrga

Oblikovalec luči: Kristjan Vidner

Oblikovalec zvoka: Izidor Kozelj

Lučka, grah in pero je lepa in nežna zazibanka, ki z barvito scensko postavitvijo in zanimivimi zaznavnimi učinki, kakršni so pozvanjanje z zvončki, igranje na harfo ter preprosti in ponavljajoči se zveni zlogov in besed, uspešno popelje malčke in malčice v posebno in prijetno čustveno stanje. Njeni kompleksni in interaktivni postavitvi uspe zbuditi in ohraniti tudi pozornost najmlajših gledalcev, ki se jih vsebina uprizorjene pravljice še ne dotakne enako kot starejših otrok.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
spanje – uspavanke – predstave za malčke 35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 1,5 do 5 let

Diči, diča!

Lutkovna predstava

Diči, diča! Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5
V svoji sobi je deklica. Osamljeno se prestopa po sobi, dokler ne zagleda zelene vrvice, ki visi iz njenega zabojčka za igrače. In na koncu vrvice je privezan majhen lesen konjič. Kar naenkrat se konjiček začne gugati sam od sebe, zelena vrvica pa na steni izrisuje neznano, čarobno pokrajino. Deklica najde vedno nove predmete in igrače, ki oživijo v črtni risbi sveta na steni.

Predstava je kolaž otroške poezije Otona Župančiča v sodobni in sveži glasbeni preobleki. Vsak izmed koščkov kolaža s svojo zgodbo in likovno podobo, ki temelji na otroških risbah, pričara celostno gledališko izkušnjo za najmlajše.

Avtorice idejne zasnove in režiserka: Irena Rajh

Dramaturg: Anže Virant

Avtorica likovne podobe in scenografka: Brina Fekonja

Avtorja glasbe: Nino de Gleria, Špela Avsenak

Izdelovalec scenografije in lutkovni tehnolog: Marjan Kunaver

Kostumograf: Iztok Hrga

Tehnična pomoč: Luka Jare

Izvajalca in animatorja: Ana Špik, Anže Virant

Likovna podoba je povzeta po otroških risbah Ive in Ule Engelsberger.

Uprizoritev Diči, diča! poezijo sprejme kot navdih za oblikovanje večplastne gledališke izkušnje, ki prepoznavno situacijo otroške igre razvije v subtilno bohotenje domišljijskega sveta. Pesmi zaživijo skozi animacijo objektov, ritmizirano besedo, v poigravanju z zvoki in v sproti nastajajoči likovni pokrajini. Z razgibanim prepletom različnih izraznih ravni, igrivim oblikovanjem posameznih prizorov in številnimi drobnimi presenečenji se svet Župančičeve otroške poezije in intima otroškega doživljanja zaokrožita v malčkom premišljeno prilagojeno uprizoritveno celoto, ki spodbuja občutenje čarobnosti preprostega pojavnega sveta.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
poezija – otroške igre – domišljija35 minut041 663 904irena@frufru.siIrena Rajh
od 1,5 do 3 leta

Kuku

Lutkovna predstava

Kuku Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5
Kuku je izkustvena predstava za malčke. V njej rebusi oziroma slikovne uganke priznane francoske ilustratorke Lucie Félix vzbudijo zanimanje mladega gledalca in ga nežno zazibljejo v prvo interaktivno gledališko izkušnjo, v kateri se enakovredno združujejo elementi likovne umetnosti, plesa in glasbe ter spogledovanje s sodobno tehnologijo.

Režiserka: Mateja Bizjak Petit

Avtorica likovne podobe: Lucie Félix

Igrata: Maja Kunšič, Gašper Malnar

Avtor glasbe:Damien Félix

Avtorji poezije: Pierre Soletti, Damien Félix, Mateja Bizjak Petit

Koreografinja: Barbara Kanc

Oblikovalec luči: Gregor Kuhar

Lektorica: Alja Cerar Mihajlović

Izkustvena predstava Kuku odrsko prizorišče vzpostavi kot igralno-raziskovalno polje ter ga napolni z igrivo rabo preprostih predmetov in elementi otroških iger. Igralca interakcijo s predmeti v preiskovanju njihovih oblik, lastnosti, premikanja, zvočnosti in možnosti uporabe oblikujeta s številnimi učinki presenečenja, ki pritegujejo pozornost gledalcev. S sproščenim ritmom dogajanja, izčiščeno in vizualno nevsiljivo podobo ter konkretnostjo dejanj se predstava komunikativno in premišljeno razpira doživljajskemu svetu najmlajših ter v prijetnem vzdušju nežno spodbuja njihovo zaznavno radovednost in domišljijo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
igra – raziskovanje – oblike – zvoki30 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 1,5 do 3 leta

Ti in jaz

Lutkovna predstava, Interaktivna predstava

Ti in jaz AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5
Interaktivna predstava za najmlajše otroke, ki iz nasprotij in podobnosti ustvarja humoren svet absurdnih situacij.

Iz verige duhovitih transformacij, ki se zgodijo s pomočjo pralnega stroja, nastane nov, igriv in humoren svet sester dvojčic. Pralni stroj nepredvidljivo spreminja stvari: obleke postanejo bitja, vsakdanji predmeti dobivajo nove pomene; sestri dvojčici pa vselej iz njih ustvarita razburljive, smešne in prijetne dogodke.

Režiserka: Katja Kähkönen

Avtorice koncepta in scenarija: Katja Kähkönen, Katja Povše, Mateja Ocepek

Avtorice scenografije in kostumografije: Katja Kähkönen, Katja Povše, Mateja Ocepek

Igralki: Mateja Ocepek, Katja Povše / alter. Rada Kikelj Drašler

Avtor glasbe: Patryk Wilinski

Tehnična pomoč: Igor Vuk

Ti in jaz izhaja iz vsakdanjih, preprostih, tudi najmlajšim prepoznavnih situacij in elementov ter obenem razpira domišljijo z nenavadnim, igrivo fantazijskim in čudežnim. Uprizoritev je vizualno živahna in pisana, razgibana v vsebini in idejah ter domiselna v gibu, igri in rabi rekvizitov. Zabavno iskriva dejanja, domislice in presenečenja so jasno uokvirjena v priprave in praznovanje rojstnega dne dvojčic. V skrbno grajeni atmosferi, tudi z nežno igrivo zvočno podobo, izvajalki lastno interakcijo spretno razširita v komunikacijo z gledalci ter jih nevsiljivo vključita v praznovanje, s tem pa tudi v svoj slikovit svet in bogastvo uprizoritvenih jezikov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za posebne dosežke za odrsko sporazumevanje z najmlajšim gledališkim občinstvom na 7. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2013
nasprotja – podobnosti – rojstni dan – ti – jaz35 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani031 301 516info@aeiou.siKatja Povše
od 2 do 6 let

Huda mravljica

Plesna predstava, Interaktivna predstava

Huda mravljica Zavod EN-KNAP, Gledališče Koper, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Interaktivna plesna predstava za najmlajše je nastala po motivih že skoraj ponarodele pesmice Huda mravljica, ki je v različnih duhovitih izvedbah rdeča nit predstave. Vendar pa dobi, čisto po ljudsko, nov, drugačen konec, saj mravljica lahko povzročeno škodo popravi. Predstava z glasbo, plesom in besedo pripoveduje preprosto zgodbo o odraščanju, sprejemanju odgovornosti in sodelovanju. Med urejanjem nereda mravljice skupaj zapojejo in zaplešejo, najbolj vesele pa so, če se jim na odru pridružijo še otroci.

Avtor zamisli in režiser: Iztok Kovač

Avtor glasbe in glasbeni mentor: Tomaž Grom

Kostumografka: Barbara Stupica

Scenografija: EN-KNAP

Oblikovalec Svetlobe: Luka Curk

Avtorica ilustracij: nejaaka

Dramaturška sodelavka in pripovedovalka: Jera Ivanc

Izvajalci: EN-KNAP Group (Ana Štefanec Knez, Luke Thomas Dunne, Tamás Tuza, Giorgia Belotti, Rada Kovačević, Radoslav Piovarči)

Tehnični vodja: Jaka Šimenc

Tehnična izvedba: Gal Škrjanec Skaberne, Omar Ismail, Aleksander Plut, Leon Curk, Hotimir Knific, Špela Škulj

Šivilji: Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec

Avtorske pravice: po predlogi Huda mravljica Branka Rudolfa in Marijana Vodopivca

Uprizoritev otroško pesem dramaturško smiselno razširi in zgodbo o živahnih mravljicah in hudobni mravlji postavi v kontekst radoživega otroškega sveta. Predstavitev živalske vrste s prikupnimi ilustracijami dogajanje učinkovito zapelje na poligon otroške igre, ki ga uprizoritev vzpostavi z duhovitim plesnim jezikom, domiselno koreografiranimi situacijami in glasbo bogatih zvočnih učinkov. Razigrano odrsko dogajanje dopolni s petjem in igranjem na inštrumente ter z dinamično in jasno poantirano napetostjo, ki jo v skupnost vnese razgrajaška vsiljivka. Komunikativna uprizoritev mlade gledalce zlahka pritegne in jih v izteku tudi aktivno angažira, ko jih povabi na oder v družbo plesalcev-mravljic, da skupaj zaokrožijo zgodbo s prijateljstvom in sodelovanjem.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – jeza – mladostniško nasilje – družbena izključenost – prirodoslovje
Po predstavi sledi 15. minutna gibalna delavnica.
35 minut01 620 87 86goran.pakozdi@en-knap.comGoran Pakozdi
od 2 do 8 let

Kakec – Kakčeve dogodivščine

Interaktivna predstava

Kakec – Kakčeve dogodivščine Mini teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Knjiga o kakcu Pernille Stalfelt pojasnjuje temo, ki je za nekatere še vedno tabu. Problemsko obravnavo v slikaniški knjižni obliki, ki ne prinaša zgodbe, temveč obravnava kakce in kakanje v različnih pojavnih oblikah in situacijah, predstava Kakec – Kakčeve dogodivščine uprizori na način zabavnega interaktivnega šova z voditeljema dr. Ekom in dž. Ekico ter z vključitvijo videa, animacije in glasbe. Otroci skupaj z voditeljema opazujejo oblike kakcev, primerjajo barvo in gostoto glede na to, kaj pojemo, se spomnijo, kako je, ko nas muči driska ali ko smo zaprti, ugotavljajo, kaj so kravjeki, bobki ali konjske fige, izvedo pa tudi, da lahko kakec uporabljamo kot gnojilo in da ponekod iz kakca gradijo celo hiše.

Režiser: Ivica Buljan

Avtorji vizualne podobe: sonda3 + toni soprano

Avtor glasbe: Jose

Kostumografka: Ana Savić Gecan

Izvajalca: Jose in Petja Golec Horvat

Uprizoritev Kakec – Kakčeve dogodivščine literarno predlogo odrsko oblikuje v izvirnem formatu interaktivnega dogodka, ki v celoti podpira neobremenjen in neposreden govor o obravnavani temi s širino, ki seže čez »skrivnost« vsakdanjega opravila. Pri tem domišljeno prepleta raznolike umetniške postopke in apropriira elemente popularne kulture, vešče odmerja ravnovesje med informativnim in zabavnim ter med predstavljanjem teme (tudi z inovativno scenografijo animirane kanalizacijske instalacije) in strukturiranim vključevanjem gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
človeške navade – presnovni proces – izločanje pri človeku in živalih – uporaba izločkov in njihova obravnava v različnih kulturah40 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 314 414info@mini-teater.siRobert Waltl
od 2 do 4 let

Karelčkove zgodbice

Lutkovna predstava

Karelčkove zgodbice Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5
Karelček je navihan štiriletnik, ki ima rad pingvinčka in korenček. Pa mamo in očka. Pa še guganje in sneg in to, da je vedno prvi. Vprašanj mu nikoli ne zmanjka in kljubovanja se ne naveliča. Simpatična družina, ki rada počne stvari skupaj, nam pokaže, da se lahko tudi jutro, ki ga pričnemo slabe volje, prelevi v prav dober dan, še posebej če se vmes gugamo res visoko, pojemo najboljšo rižoto na svetu in dočakamo prvi sneg.

Režiser: Silvan Omerzu

Avtor likovne podobe: Silvan Omerzu

Prevajalka: Alenka Veler

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Oblikovalec svetlobe: Jaka Šimenc

Izvajalci: Asja Kahrimanović/Patrizia Jurinčič Finžgar k. g., Lovro Finžgar, Sonja Kononenko/Polonca Kores

Uprizoritev v očarljivem prepletu vzdušja topline in otroško iskrivega humorja odstira drobne prigode prikupne zajčje družine. Otroci se bodo zlahka povezali z malim Karelčkom v njegovih preprostih radostih in živahni zvedavosti neskončnih vprašanj. Scenska postavitev v sozvočju vseh elementov pretanjeno soustvarja Karelčkov svet tako z elegantno izčiščenostjo majhne odrske odprtine in toplino lesa kot z mehkimi rezi med prizori, ki se s senčnimi podobami in zvočno krajino zlijejo v gladek potek pripovednega toka. Uprizoritev mlade gledalce od 2. do 4. leta nežno privabi v prepoznaven vsakdanji svet majhnih stvari velikega pomena in je primerna za enega zgodnejših stikov z gledališko umetnostjo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
družina – igrače35 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 2 do 6 let

Medved in mali

Lutkovna predstava

Medved in mali Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Medved in mali tematsko razgrne na videz preprosto zmešnjavo s kompleksnimi razsežnostmi. Nekega dne se iz izgubljenega jajca izleže gosak, ki že od samega začetka misli, da je medved, saj je medvedov obraz prvo, kar zagleda. Lutkovna predstava temelji na mehkih pletenih podobah in pravljičnih inštalacijah britanske oblikovalke Donne Wilson. Za predstavo je svoje živalske igrače prilagodila tako, da so iz njih nastale namizne lutke, ki omogočajo več scenskih učinkov in dogajanja ter vključujejo odprtine za animiranje. V mehkem zavetju spletenega gozda Medved in mali postavi nekaj bistvenih vprašanj o drugačnosti, sobivanju in sprejemanju drugih. Ali je vse, kar je videti drugače, tudi zares tako drugačno od nas samih? V čem smo si različni in v čem podobni?

Režiserka: Ivana Djilas

Prevajalka: Alenka Veler

Dramaturginja in lektorica: Metka Damjan

Avtorica likovne zasnove: Donna Wilson

Scenografka: Ajda Vogelnik

Kostumografka: Jelena Proković

Avtor glasbe: Blaž Celarec

Lutkovni tehnolog: Zoran Srdić

Izvajalci: Urška Hlebec, Maja Kunšič, Iztok Lužnar

Medved in mali je lutkovno domišljena, scensko domiselna in dramaturško kompaktna pravljična miniatura. Mehkoba pletenih živali, razgibanost premične gozdne scenografije, umirjena zvočna podoba narave in nežno humorni toni v zgodbi dajejo občutek varnega zavetja za pripoved o nenavadni zagati, ki nevsiljivo naslovi dilemo o pripadnosti in identiteti. Plastičnost občutij in navidezna preprostost lutkovnega izraza z vso potrebno občutljivostjo vodita skozi negotovost medveda in malega gosaka, vseskozi ohranjata pričakovanje razrešitve ter jasno motivirano prikažeta, kako se med njima počasi zgodi bližina.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
- nagrada za najboljšo predstavo na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2017
- nagrada za najboljšo otroško predstavo na 17. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2017
različnost – strpnost do drugačnih – rasne, spolne in generacijske razlike v vsakdanu – različne oblike družin
RAZGLEDALIŠČE, pogovor po predstavi

Po ogledu predstave se o njej pogovorimo. Ugotavljamo, kako je nastala, razmišljamo o njeni vsebini in spregovorimo o ustvarjalcih. Čeprav so na odru le igralci (in/ali lutke), pri predstavi sodeluje še mnogo drugih ustvarjalcev, ki jih občinstvo nikoli ne vidi. Učenci se spoznajo s celovitostjo gledališkega ustvarjanja in predstavo doživijo še bolj poglobljeno, saj aktivno vstopijo v proces njenega ustvarjanja. (5+, V, OŠ, SŠ / 30 min.)
35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 2 do 9 let

Miška kaško kuhala

Lutkovna predstava, Interaktivna predstava

Miška kaško kuhala Gledališče Zapik, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8, 8_12
Palec, Kazalec, Sredinec, Prstanec in Mezinec so junaki naše predstave. Kuhajo kaško skupaj z veliko miško, nesejo moko v mlin, padajo v vodo, nabirajo hruške, plezajo v mamino skrinjo po rogljičke, se skrivajo in tudi stepejo, tako kot otroci. Predstava, kot večina Zapikovih, sloni na slovenki otroški tradiciji, je interaktivna in komorna, kar pomeni, da se posvetimo vsakemu od gledalcev kot soigralcu. Uporabimo različne lutkovne tehnike, vse skupaj pa temelji na otroški igri. Gre za tipično predstavo Gledališča Zapik, znanega po svojih minimalističnih, komornih predstavah. Predstava je uspešno gostovala po svetu od Kazahstana do Washingtona in je prejemnica več nagrad na mednarodnih festivalih. Predstava je primerna tudi za jasli, v tem primeru jo ustrezno priredimo in skrajšamo.

Režiserja: Jelena Sitar, Igor Cvetko

Dramaturginja: Jelena Sitar

Avtor likovne podobe: Igor Cvetko

Avtor glasbe: Igor Cvetko

Izvajalca: Jelena Sitar, Igor Cvetko

Uprizoritev Miška kaško kuhala ljudsko tradicijo otroških prstnih iger inovativno poveže s preprostimi ročnimi lutkami in scenskimi elementi ter z igrivim duhom navdihuje in spodbuja k ustvarjalni domišljiji in aktivnemu sodelovanju. Prsti kot glavni junaki, vsakdanji svet otrok, ritmičnost besednih iger in zvočnost nenavadnih glasbenih inštrumentov povežejo zgodbe preteklega in današnjega časa. Uigrana izvedba je prešita s hudomušnim dialogom med izvajalcema in skrbnim vzpostavljanjem komunikacije, ki se razširi v skupno igro ter
v domišljenem poteku vključevanja občinstva izoblikuje dogodek, v katerega je samosvoje odtisnjena tudi ideja povezanosti in skupnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada Mravac na Mednarodnem festivalu avtorske poetike, Mostar, 2000
- nagrada za inovativni pristop na festivalu Lut-fest, Sarajevo, 2002
- zlata marioneta na Mednarodnem festivalu uličnega in lutkovnega gledališča (PUF), Koper
- 25 zlatih zvezdic na Poletnem lutkovnem pristanu, Maribor
slovenska otroška tradicija – gledališče za najmlajše – otroška igra – sodelovanje v skupni igri – lutkovni kolaž45 minut040 645 934lutke.zapik@gmail.comJelena Sitar
od 2 do 6 let

O belem mucku, ki je bil čisto črn

Lutkovna predstava

O belem mucku, ki je bil čisto črn Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
V družini Belimuc so bili od nekdaj vsi beli. Mama in oče sta bela, babici in dedka so beli, prababice in pradedki, bratranci in sestrične, strici in tete … Vsi so bili beli. Danes v družini Belimuc pričakujejo naraščaj. Očka se nestrpno sprehaja sem in tja, ko se končno iz košare zasliši nežno mijavkanje. Mama in očka Belimuc si presrečna ogledujeta male mucke, nato pa osuplo obstojita, ko med samimi majhnimi belimi kepicami zagledata drobno črno glavico. Kaj takega se v družini Belimuc še nikoli ni zgodilo. „Saj je prav tak kot košček premoga na preprogi iz snega!.“

Predstava nagovarja najmlajše in jih na igriv in humoren način uči strpnosti in razumevanja drugačnosti ter medsebojnemu spoštovanju, sprejemanju raznolikosti in odprti harmonični družbi. Projekt je podprla Mestna občina Ljubljana.

Režiserki in avtorici idejne zasnove: Katja Povše, Irena Rajh

Dramaturg: Anže Virant

Avtorica likovne podobe: Veronika Vesel Potočnik

Avtorja glasbe: Gregor Zemljič, Nina Sardi

Izdelovalec scenografije: Gorazd Rajh

Izdelovalka lutk: Marina Hrovatin

Kostumograf: Iztok Hrga

Izvajalki: Katja Povše, Irena Rajh

Uprizoritev v lutkovno in scensko razgibanem odrskem prostoru ter igrivem in ljubečem okolju prikupne mačje družine z občutkom odmerja preplet dinamično razigranega dogajanja in vzdušja topline ter naklonjenosti. Funkcionalno in estetsko domišljena vizualna podoba z izbiro materialov, barv in možnosti za animacijo ter manipulacijo scenskih elementov, nežna zvočna podoba in učinkovito vodenje pripovedi s številnimi drobci humornih in poetičnih presenečenj sooblikujejo uprizoritev, v kateri se nelagodje malega črnega mucka nevsiljivo preplete z vsakdanjim dogajanjem in razreši v duhoviti in pomenljivi izpeljavi, ki bo predšolske gledalce zlahka pritegnila v razmislek neizogibne raznolikosti, njenega razumevanja in sprejemanja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
različnost – sprejemanje različnosti – vključitev v družbo35 minut041 663 904irena@frufru.siIrena Rajh
od 2 do 6 let

Opičja uganka ali Mamica, kje si?

Lutkovna predstava

Opičja uganka ali Mamica, kje si? Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Mala opica se izgubi in išče svojo mamico. Pri iskanju ji pomaga pisan metuljček. Pelje jo k slonu, kači, pajku, žabi, papigi in netopirju, toda nobena od živali ni opičja mamica. “Saj mi nobena od živali ni podobna,” joka mala opica. A tega metuljček ni vedel, saj je bil prepričan, da je pri opicah tako kot pri metuljih, pri katerih niso njihovi otročički, majhne kosmate gosenice, prav nič podobni svojim pisanim letečim staršem. Mala opica pa je prav taka kot njena mamica in zdaj je ni več težko najti. Predstava ponuja odlično izhodišče za pogovor, kaj se zgodi, če se otrok izgubi, in kako se iz gosenice razvije metulj.

Prevod in besedili pesmic: Milan Dekleva

Likovna podoba: Špela Trobec in Iztok Hrga

Glasba: Nino de Gleria

Oblikovanje luči: Anže Virant

Priredba in režija: Ajda Rooss in Irena Rajh

Igra in animacija: Irena Rajh in Ana Špik

Predstava režijsko domiselno in izvedbeno premišljeno spoji scenografsko zasnovo z možnostmi lutkovne animacije in elementi igre. Preprost razstavljiv scenski element, odet v pisane tkanine, se hipoma preoblikuje v različne pokrajine in nekatere živali ter celovito podpira dogajanje, prebuja domišljijo in zvedavost. Razgibanost dogajanja dopolnjujejo prikupne lutkovne karakterizacije različnih živali in spretna komunikacija z gledalci, ki v skrbnem čustvenem usmerjanju pripovedi neprijetna občutja ob izgubljenosti prešije s prijaznostjo, pomočjo in podporo. Opičja uganka je tako polno napetega pričakovanja in topline, pa tudi duhovitih nesporazumov in presenečenj.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- uvrstitev v tekmovalni program 6. bienala lutkovnih ustvarjalcev Maribor 2011
- uvrstitev v tekmovalni program Mednarodnega lutkovnega festivala v Welsu, Avstrija 2012
družina – živali – izgubljen otrok – metamorfoza metulja35 minut041 663 904irena@hisaotrok.siIrena Rajh
od 2 do 6 let

To ni pika!

Lutkovna predstava

To ni pika! Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Deček in deklica se igrata s črkami, s katerimi sestavljata svoji imeni. Toda ko po nesreči izpišeta besedo POK, se vse njune črke raztreščijo. Kmalu najdeta samo nekaj okroglega – je to kolo, morda žoga ali milni mehurček? Ne, to je O, črka O. Spoznata, da so črke povsod okoli nas. Med igranjem s predmeti odkrivata nove črke in z njimi potujeta med deželami črk, kjer vsaka živi po svoje – T-ji so tovarna, E je notno črtovje, D je družinsko drevo …

V novi lutkovni predstavi za najmlajše so glavni junaki črke. Črke, ki nosijo svoje zvoke in skupaj z njimi ustvarjajo šaljive epizodne zgodbe. Ne gre za strogo didaktično predstavo, ki bi otroke učila branja ali pisanja. Predstava najmlajšim nevsiljivo prikazuje razmerje med črko-simbolom in pomenom-zvokom, ki ga ta nosi, hkrati pa nas popelje v zabavni svet lutk.

Režija in idejna zasnova: Katja Povše

Dramaturgija: Anže Virant

Likovna podoba in scenografija: Špela Trobec

Glasba: Nino de Gleria

Izdelava scenografije: Luis Rapela in Špela Trobec

Kostumografija: Iztok Hrga

Igra in animacija: Ana Špik in Anže Virant

Tehnična pomoč pri scenografiji: Gorazd Rajh

Lutkovna predstava To ni pika! mlade gledalce povabi v slikovit in igriv svet črk. V domiselno razgibani animaciji in ob tempu živahne glasbene spremljave se izvajalca podata v lahkoten vrtinec igre. S preiskovanjem videza in zvočnosti črk, njihovim preoblikovanjem in sestavljanjem v različne predmete ali slike predstava povezuje realne, domišljijske in simbolne svetove, ob tem pa je v komunikaciji z gledalci razumljiva, pestra in privlačna. Črke kot predmeti različnih oblik in uporabnih možnosti postanejo elementi ustvarjalne igre in raziskovanja, s tem pa tudi vir navdiha, domišljije, zvedavega odkrivanja in zabave.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
črke – abeceda – zvoki35 minut041 663 904irena@hisaotrok.siIrena Rajh
od 2 do 6 let

Turlututu

Lutkovna predstava

Turlututu Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Lutkovna miniaturka iz kovčka za najmlajše temelji na dogodivščinah Turlututuja, lika, ki ga že več let razvija priznani francoski ilustrator in avtor Hervé Tullet. Turlututu je živahen, dinamičen, navihan in prisrčen lik, ki iz slikanice prestopi na oder in se takoj izgubi. Na poti iskanja se gledalci znajdejo v domišljijskem svetu, kjer se začnejo dogajati čudežne gledališke stvari. Otroci postanejo aktivni akterji predstave, v kateri z režijskimi, interpretacijskimi in tehničnimi domislicami zaživi lutkovnost v vsej svoji razsežnosti. Za Tulletove slikanice je značilno, da niso namenjene zgolj branju, temveč spadajo med interaktivne igrive knjižice z močno prepoznavno likovnostjo, pri katerih morajo najmlajši bralci ustvarjalno sodelovati s tipanjem, pihanjem, premikanjem, tresenjem, obračanjem …

Režiser: Matija Solce

Dramaturginja: Mateja Bizjak Petit

Oblikovalec svetlobe: Matija Solce

Izvajalka: Maja Kunšič

Turlututu je uprizoritev, ki malčke in malčice popelje v svet domišljije, in sicer na način, ki je blizu njihovemu zaznavanju, razumevanju, čustvenemu doživljanju in izražanju ter socialnim zmožnostim. Gradi predvsem na igri iskanja, ugibanja, ponavljanja, spraševanja in domišljije, vse to pa otroke hkrati zabava in jih spodbudi k sodelovanju. V igri je ravno dovolj dinamike in iskrivih idej, s katerimi uprizoritev doseže njihovo zanimanje in pričakovanje ter oboje uspešno ohranja do njenega konca.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- posebna nagrada za izvirno vključevanje otrok v svet gledališča na mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč Visiting Arlekin, Omsk, Rusija, 2017
- nagrada za inovativno interaktivnost na mednarodnem festivalu The Magic Curtain, Targovište, Bolgarija, 2015
- nagrada 25 zlatih zvezdic otroške žirije na Poletnem lutkovnem pristanu, Maribor, 2015
- nagrada za najboljšo predstavo namenjeno predšolskim otrokom na 16. Festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2015
domišljija – interaktivnost25 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 2 do 5 let

Vidkova srajčica

Lutkovna predstava

Vidkova srajčica Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Otrok, mama, bratci in sestrice, postelja, žlička in skodelica s kaško – varen dom, kjer jemo, spimo in se igramo. Svet, ki ga otrok prepoznava iz lastnega vsakdana. Zunaj hiše: travnik, potok, grmovje in živali, ki jih otrok opazuje. Glej, pajek na pajčevini, ptič v zraku, bela ovca na travniku! Sonce na nebu in oblak! Tudi njih malček že pozna, nekatere z dvorišča, druge iz slikanic, saj ovčke in rake naši otroci prvič vidijo tam.

Levstikov Videk v izvedbi gledališča Fru-Fru je predstava namenjena najmlajšim, ne le po vsebini, ampak tudi po likovni podobi, polni mehkih form, toplih materialov in živih barv, ki se v posebnem, počasnem ritmu predstave prepletajo z glasovi ritmiziranih in petih besed ter drobnih instrumentov.

Režija: Irena Rajh

Priredba teksta, besedila pesmic in dramaturgija: Jelena Sitar

Likovna podoba lutk in izdelava: Monika Peskova

Glasba: Igor Cvetko

Kostumografija: Iztok Hrga

Unikatno tkanje: Irena Sitar

Izdelava scene: Marjan Kunaver

Igra: Irena Rajh

Glasbena spremljava: Marjan Kunaver/ Árpád Balázs-Piri/ Anže Virant

Vidkova srajčica je predstava majhnega formata, ki v inventivni zasnovi scenografske postavitve (statve kot lutkovni oder) vsebino spretno prevede v uprizoritveni izraz. Učinkovito zgoščena priredba dogajanje prenaša v sfero Vidkovih sanj in razpira prostor domiselni animaciji preprostih lutk in vsakdanjih predmetov iz blaga, katerih hipna transformacija v lutke in scenske elemente poudarja povezanost živih bitij in narave. Izpeljava poznane pravljice, polna ustvarjalnih presenečenj, se tke kot prijazen svet domišljije, v katerem se tekoče prepletajo in dopolnjujejo pripoved, animacija in živa glasbena spremljava.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- posebna nagrada za izvedbo scenske glasbe na 7. bienalu lutkovnih ustvarjalcev, Maribor 2013
- Grand prix – 25 zlatih zvezdic otroške žirije na festivalu 24. Poletni lutkovni pristan, Maribor 2013
literatura – družina – prijateljstvo – domišljija35 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 663 904irena@frufru.siIrena Rajh
od 2 do 5 let

Žabec pozimi

Lutkovna predstava

Žabec pozimi Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Nekega jutra žabca preseneti sneg. Ne razume zakaj je vse pokrito z belo odejo, močno ga zebe, drsi mu na zaledenelem ribniku in ne more razumeti, zakaj se njegovi prijatelji tako veselijo drsanja in kepanja. Ko skoraj zmrne v snegu, pa mu prijatelji priskočijo na pomoč …

Po lutkovni uspešnici Zaljubljeni žabec iz bogate zbirke kratkih zgodb Maxa Velthuijsa, prihaja na lutkovni oder nova zgodba z novimi preizkušnjami za naše junake, ki bogatijo vezi med njimi. Odlična predstava, primerna za praznične zimske dni!

Scenarij in režija: Irena Rajh

Likovna podoba po slikanicah: Max Velthuijs

Izdelava lutk: Neva Vrba

Izdelava scene in tehnologija: Marjan Kunaver

Poslikava scene po motivih Maxa Velthuijsa: Marina Hrovatin

Glasba: Marko Boh

Igrata: Ana Špik in Boštjan Oder

Žabec pozimi je predstava majhnega formata, ki z namiznimi lutkami znotraj scenskega okvirja pomanjšanega prizorišča lahkotno oživi preprosto zgodbo o zimskem vsakdanu, pa tudi o solidarnosti in prijateljstvu. Živalski liki iz istoimenske slikanice in njihovo doživljanje dobijo v tekoči gledališki pripovedi ter animaciji prepričljivo gledališko podobo; z jasnimi osnovnimi značajskimi potezami, vedro razigranostjo, prijaznostjo in pozornostjo do drugega najmlajše gledalce zlahka pritegnejo v poznani svet, katerega doživetje ustvarjalci prešijejo tudi s humornimi toni in domiselno razigranimi režijskimi izpeljavami.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – zima – letni časi – medsebojna pomoč35 minut041 663 904irena@frufru.siIrena Rajh
od 2,5 do 6 let

Srce in popek

Lutkovna predstava, Interaktivna predstava

Srce in popek AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Društvo Hiša otrok in umetnosti, Društvo lutkovnih ustvarjalcev, H'art Zavod za umetnost, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Avtorska predstava Srce in popek je svojevrstna oblika senzoričnega gledališča, didaktičnega in umetnostnega igrišča, interaktivna inštalacija in igralnica, kjer kirurginji dr. Krasta in dr. Koža vodita gledalce po skrivnostnem svetu človeškega telesa. Otroci si nataknejo kirurške čepice in copate ter postanejo njuni pomočniki. Z vstopom v domišljijsko operacijsko sobo, kjer že čaka družina Smrkelj, se na sproščen, preprost in igriv način spoznavajo z organi ter funkcijami svojega telesa. S tipanjem in preizkušanjem iščejo odgovore na vprašanja, kot so: kam potuje hrana, ki jo pojemo, kaj premika moje telo, kako potuje kri po žilah in kako pridemo na svet, ne nazadnje pa tudi, kje se porajajo vsa ta vprašanja.

Avtorice in režiserke: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše

Avtorici likovne zasnove: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek

Dramaturg: Anže Virant

Oblikovalec zvočne podobe: Miha Šajina

Izvajalci: Mateja Ocepek, Katja Povše/Anže Virant

Srce in popek je unikatna izkustvena gledališka igralnica, kjer otroci postanejo aktivni raziskovalci človeškega telesa. Uprizoritev premišljeno materializira notranji svet telesa kot čarobno igrišče vizualno privlačnih in funkcionalno odprtih objektov, ki vabijo v interakcijo, igrivost postavitve pa dopolnjuje vtis posvečenosti sodelovanja pri odgovorni nalogi kirurških pomočnikov. Trdna dramaturška struktura in odločno vodenje skupine zaokrožata premišljeno zasnovo v dinamično, koherentno in jasno osmišljeno celoto, ki prepričljivo nagovarja in motivira na več ravneh.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
- nagrada za predelavo kompleksnosti teme v enostavno, enovito in duhovito gledališko celoto na 8. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, 2015
človeško telo – delovanje notranjih organov – operacija
Po predstavi poteka pogovor o telesu, delovanju notranjih organov, njihovi funkciji in težavah, ki jih lahko imajo. Pripravljene so magnetne table, kjer otroci postavljajo različne organe na pravo mesto v telesu in pri tem reflektirajo dogajanje v predstavi.
45 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 991 030info@aeiou.siMateja Ocepek
od 3 do 8 let

Abežeda

Lutkovna predstava

Abežeda Lutkovno gledališče Nebo, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8, 8_12
Kako videti in slišati črke? Preprosto: vzamemo najdene predmete, prav tiste, ki smo jih našli med zavrženimi in pozabljenimi stvarmi na podstrešju, v garaži in delavnici, med polomljenimi igračami in starimi šolskimi potrebščinami. Pregledamo jih in razvrstimo. Po barvi, obliki, velikosti, po zvoku in gibanju, po besedah in zgodbah. S predmeti se poigramo in z njimi sestavimo črke. Prikličemo še glas in besedo, zvok in glasbo, govor in poezijo. Tako z animacijo predmetov in zvoka ustvarimo nov svet gledališča predmetov. V kolažu, polnem humorja, nenehnih obratov in besednih iger, kjer črke vidimo in slišimo. Od A do Ž.

Režija, dramaturgija: Petra Stare

Likovna zasnova: Andrej Štular

Glasba: Katja Stare

Izdelava lutk in scene: Andrej Štular, Petra Stare, Ksenija Ponikvar

Igra in animacija: Petra Stare, Andrej Štular

Glasbo izvaja: Katja Stare

Abežeda spretno preplete animacijo predmetov, besede in v živo izvajano glasbo. Svoj izhodiščni impulz utemelji na otroški domišljijski igri, ki v vsakdanjih predmetih odkriva nove oblike, rabe in pomene. Obravnavo črk prepričljivo postavi v širši kontekst: predmeti postanejo črke, ki iščejo svoje mesto v različnih besedah, zaživijo v novih zgodbah in širijo obzorja v svetu realnega življenja. Živahen in domiseln sprehod skozi abecedo uprizori z jasno zasnovo in izvirnimi izpeljavami na ravni vizualnega, besednega ter zvočnega in v njihovem prepletu, linearno dramaturgijo pa napolni z igrivostjo izvedbe, presenetljivih asociacij in povezav.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
abeceda – črke – zvoki – glasba45 minutgibalno_ovirani031 364 945nebo@mail.ljudmila.orgPetra Stare
od 3 do 8 let

Akvarij

Lutkovna predstava

Akvarij Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8, 8_12
Vodna pustolovščina v preprostem jeziku znanosti in predmetnega gledališča prikazuje zgodbo o Malem in Velikem, o potovanju, srečevanju in poslavljanju. Dogajanje poteka v steklenem tanku, podobnem akvariju, kjer predmeti oživijo med brbotajočimi mehurčki, pretakajo se skrivnostne tekočine in rojevajo zvoki življenja.

Avtor: Miha Golob

Režiser:Miha Golob

V okviru evropskega projekta Small Size: Wide Eyes

Dramaturginja: Mojca Redjko

Avtor vizualne podobe: Miha Golob

Igrata: Miha Arh in Gašper Malnar

Scenografka: Larisa Kazić

Avtor glasbe: Miha Arh

Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner

Uprizoritev prizorišče dogajanja postavi v stekleni tank, ki z domiselno animacijo enostavnih predmetov in elementov postane svet v malem, tudi jasno umeščen v celostni uprizoritveni kontekst. Dinamično igrišče in raziskovalni poligon predmetov in snovi, njihovega gibanja, preobrazb in vizualnih učinkov se s precizno izvedbo in skrbno gradnjo atmosfere vzpostavi kot sugestiven ekosistem, kjer že zgolj valovanje vode ali padanje listja soustvarjajo pot malega jajčka kot osrednjega predmetnega protagonista. Z igrivostjo in slikovitostjo dogajanja, premišljenim uravnavanjem razpoloženjskih tonov z vizualnimi in glasbenimi aluzijami ter kopico preobratov Akvarij zlahka aktivira radovednost v razbiranju dogajanja in domišljijsko ustvarjanje zgodbe, pa tudi vedoželjnost nad tem, kako je kaj narejeno.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za najboljšo predstavo otroške žirije, Teatralna Karuzela, Lodž, Poljska 2019
eksperiment – znanost – zemeljski elementi – potovanje – rojstvo40 minut01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 6 let

Bi se gnetli na tej metli?

Lutkovna predstava

Bi se gnetli na tej metli? Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Bi se gnetli na tej metli? je še ena v dolgi vrsti uspešnic uigranega in izredno uspešnega tandema – škotske pisateljice Julie Donaldson in njenega zvestega sodelavca, nemškega ilustratorja Axla Schefflerja, avtorjev znamenitega Zverjasca in Zverjaščka. Tudi v tokratni pustolovščini gre za srečanje s svetom živali, le s to razliko, da mesto skorajda groznega Zverjasca zasedata prav nič zlobna Čarovnica, zato pa toliko bolj nevaren in zlakotnjen Zmaj. Čarovnica s sršečimi lasmi in njena Mačka skupaj potujeta na metli. Zaradi velike hitrosti Čarovnica izgubi svoje pokrivalo, zato se spusti na tla in ga išče vsepovsod. Z vsakim izgubljenim predmetom se znajde pred vrsto preizkušenj, pri katerih ji pomagajo vedno novi prijatelji.

Režiser: Jaka Ivanc

Prevajalec in avtor priredbe: Milan Dekleva

Avtor glasbe: Davor Herceg

Dramaturg: Andrej Jaklič

Avtor likovne podobe: Natan Esku

Scenografi: Jaka Ivanc, Barbara Stupica, Žiga Lebar, Zoran Srdić

Kostumografka: Barbara Stupica

Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Asistent režiserja: Marko Čeh

Izvajalci: Alenka Tetičkovič, Martina Maurič Lazar, Iztok Lužar, Maja Kunšič, Gašper Malnar, Lovro Finžgar

Uprizoritev linearni potek in jasno sporočilnost zgodbe z ritmično ponavljajočim se vodilnim motivom ter spevnim refrenom odrsko razživi v dinamičnem prepletu animacije in igre ter privlačni likovni podobi intenzivnih barv. Odlikuje se po kopici premetenih besednih iger, duhovitih značajev in odnosov, ki se razvijajo v tekočem dogajalnem tempu vedrega razpoloženja, čeprav niso vsi le dobri in ni vse le sladko. Gledališka izkušnja v všečnem, pravljično uokvirjenem tonu, a tudi stvarno večpomenskem niansiranju nagovarja gledalce od 3. do 6. leta.

Druge opazke in zanimivosti:

Predstava je nastala na osnovi priljubljene otroške slikanice Julie Donaldson in Axla Schefflerja in v kombinaciji z izvrstnim istoimenskim animiranim filmom ponuja priložnost za raziskovanje zgodbe skozi različne medije oz. umetniške zvrsti. Ob znani zgodbi spoznavamo značilnosti oz. zakonitosti posameznih izvedb, jih med seboj primerjamo in odkrivamo njihove specifične izrazne moči.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
čarovnice – zmaji – živali – rime50 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 9 let

Čarovnik barv

Lutkovna predstava

Čarovnik barv Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8, 8_12
Davno nekoč na svetu sploh ni bilo barv. Davno nekoč je bilo skoraj vse sivo … Kar pa ni bilo sivo, je bilo črno ali belo. Bil je čas, imenovan Velika Sivina. Prebivalci majhnega mesta so bili zliti s sivino, njihove obleke so bile sive in tudi njihovi občutki so bili sivi. V tem mestu je živel Čarovnik, ki je, zato da bi pozabil puščoben svet, ki ga je obdajal, veliko časa preživel v svoji kleti. Tam je mešal čudovite čarobne zmazke in zvarke.

In tako je ustvaril modro barvo in svet spremenil v Veliko Modrino … nato v Veliko Rumenino in potem v Veliko Rdečino … Vendar nič od tega ni bilo v redu. Preveč je bilo modro, preveč je bilo rumeno ali preveč rdeče. Mešal je in čaral, dokler se niso barve začele zlivati med seboj – in nastala je … Velika Mavričnost. Naenkrat je svet postal pisan … Vsaka barva je poiskala svoje mesto.

Režiserka: Morana Dolenc

Avtor glasbe: Boštjan Narat

Avtorica likovne podobe: Marijana Jelić

Dramaturginja in avtorica dramatizacije: Tanja Lužar

Prevajalec: Zdravko Duša

Scenograf: Bruno Kontrec

Kostumografka: Mojca Bernjak

Oblikovalec zvoka: Marko Jakopanec

Oblikovalec svetlobe: Urban Kolarič

Lektorica: Metka Damjan

Igralca: Uroš Kaurin in Marko Ujc

Čarovnik barv vzpostavi pregledno situacijo scenografsko razprostrte podobe ulice s stavbami in z animacijo lutk, prebivalcev z jasno zarisanimi osnovnimi značilnostmi, oblikuje prepoznaven portret vsakdanjega življenja in živahen utrip sosedskih srečevanj. Učinkovito izpostavi lik čarovnika, tako v animaciji (senčna lutka) kot v igri; njegova vizualna in gibalna pojavnost s svojo nenavadnostjo, igrivostjo in dobrodušnostjo v čarovniških eksperimentih poskrbi za smeh in napeto pričakovanje. Ponavljanje in variiranje osnovnega prizora skozi obdobja različnih barv z uprizoritveno izčiščenim jezikom in detajliranimi premenami ustvarja sugestivno odrsko podobo, ki podpira doživljanje in dojemanje uprizorjenega sveta z njegovimi barvami, občutji, razlikami in skladnostjo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
barve – občutja – raznolikost – drugačnost – ravnovesje
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 8 let

Kdo je napravil Vidku srajčico

Dramska predstava, Glasbena predstava

Kdo je napravil Vidku srajčico Prešernovo gledališče Kranj, , Gorenjska Dramska predstava, Glasbena predstava 3_5, 5_8
Gre za eno najlepših zgodb o solidarnosti in o tem, da bo svet boljši in ljudje v njem srečnejši, če nas bo v življenju vodil občutek za druge, če bomo solidarni, čuječi in v stiski pripravljeni pomagati drug drugemu.

Izpostavlja humani odnos do živali, rastlin, ljudi, pa tudi do nežive narave ter opozarja na neizogibno povezanost in vzajemno prepletenost vseh živih bitij, kar je v današnjem svetu, ki stavi zgolj na izkoriščanje in egoizem, za vzgojo otrok in razmislek odraslih še kako pomembno. Narava nam daje vse, mi pa bi ji radi vzeli še več in ob tem povsem zanemarili dejstvo, da brez nje življenje na tem planetu ne more obstati.

Režiserka: Katja Pegan

Dramaturginja: Marinka Poštrak

Scenograf: Voranc Kumar

Kostumografinja: Ana Matijevič

Avtor glasbe in korepetitor: Mirko Vuksanovič

Lektorica: Barbara Rogelj

Oblikovalec maske: Matej Pajntar

Oblikovalec svetlobe: Igor Berginc

Izvajalci: Blaž Setnikar, Tinkara Kovač k.g., Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Darja Reichman, Aljoša Ternovšek, Vesna Slapar

V učinkoviti dramatizaciji in dramaturško-glasbeni razširitvi pravljice predstava živo naslika Vidkov čuteč odnos do vsega bivajočega in njegovo družinsko okolje. V igranih prizorih socialno stisko prešije s toplino in pristno razigranostjo otroški ljudskih iger, dečkov potep v raztrgani srajčici pa s pestrimi srečevanji z domiselno uprizorjenimi živalmi in pevskimi songi. Predstava ne poenostavlja in se ne izogiba težkim občutjem ali situacijam, temveč teme, kot so revščina, trpljenje in strah preplete s pozitivnimi vrednotami, medsebojno povezanostjo in podporo ter jih skozi lepo zaokroženo celoto z občutkom približa dojemljivosti mladih.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
revščina – otroštvo – ljubezen – narava – živali – strah 35 minutgibalno_ovirani04 28 04 913, 051 302 012organizacija@pgk.siNataša Jereb
od 3 do 8 let

JURI MURI V AFRIKI pleše

Glasbena predstava, Plesna predstava

JURI MURI V AFRIKI pleše Plesni Teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Plesna predstava 3_5, 5_8
Juri Muri se noče kopati in pobegne v Afriko. Kmalu osvoji puščavo in živali ga sprejmejo za svojega prijatelja. V Afriki med drugim spozna, da človek »… lahko najde gostoljubno in odprto ljudstvo, ki ga sprejme in ga poduči, kaj je v življenju prav in kaj narobe, kaj je zabloda in kaj predsodek, in ne nazadnje, kako pomembno je biti čistoče vzor, ne le telesne, tudi tiste notranje, ki tke pristne prijateljske vezi«. S pomočjo afriških ritmov, glasbe v živo, lutk nenavadnih velikosti in veliko plesa predstava pripoveduje o geografiji, barvah in razlikah na tem svetu. Juri Muri v Afriki je pravljica slovenskega pisatelja Toneta Pavčka (O fantu, ki se ni maral umivati). Prvič je izšla v obliki slikanice leta 1988 v zbirki Velike slikanice. Ilustrirala jo je Marjanca Jemec Božič.

Režiserka: Ivana Djilas

Koreografka: Maša Kangao Knez

Avtor glasbe: Blaž Celarc

Oblikovalka mask in kostumografka: Jelena Proković

Oblikovalec svetlobe: Janko Oven

Izvajalci: Blaž Celarec, Jose, Maša Kagao Knez, Vito Weiss

JURI MURI V AFRIKI pleše izhaja iz znamenite slikanice Toneta Pavčka, katere naslov zgovorno podaljša, saj njeno zgodbo dramaturško razširi in režijsko nadgradi. Razgibano dogajanje, očarljiva koreografija, igrivi kostumi, pester nabor instrumentov, v živo izvajani songi in nenehni domiselni nagovori otrok se zlijejo v komunikativno celoto, v kateri imajo možnosti kaj povedati in odplesati vsi. Uprizoritev je v isti sapi poučna in huronsko zabavna ter je zgled komunikacije med odrom in avditorijem.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- 25 zlatih zvezdic na Poletnem lutkovnem pristanu, Maribor, 2014
- Zlati lovorjev venec na 54. MESS festivalu, Sarajevo, 2014
raznolikost – geografija – afriška celina – skrb za čistočo – živali45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 430 83 44katja.somrak@ptl-lj.siKatja Somrak
od 3 do 9 let

Jure in Jaka

Lutkovna predstava

Jure in Jaka Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Jure in Jaka je poučna zgodba o prijateljstvu, ki premaga vse ovire. Jaka je kos. In kosi so seveda črni. Jaka pa ni samo črn, je tudi sila radoveden kos. Kot izvemo kasneje, veliko bere, zato ga hrepenenje vleče v svet, v druge svetove, predvsem pa si močno želi videti morje. Na svoji prvi ekspediciji sreča Jureta. Jure je galeb. In galebi so seveda beli. Ne bela in ne črna barva ne Jaku in ne Juretu ne predstavljata nobene težave, saj razlike sploh ne opazita.

Predstava nas spomni na to, da je drugačnost lahko največji dar, saj niti dve bilki nista enaki, kaj šele dve živi bitji. Narava ustvarja nove in nove stvaritve, vsaka je edinstvena slika, ki se nikoli ne ponovi. Narava ne ločuje, zgolj ustvarja. Človeka pa je drugačnosti strah, ker mu je neznana, nepredvidljiva.

Avtorica: Kitty Crowther

Režiserka: Ivana Djilas

Avtorica likovne podobe: Kirsty Elson

Igrajo: Asja Kahrimanović Babnik, Matina Maurič Lazar, Blaž Celarec k. g.

Avtor glasbe: Blaž Celarec

Kostumografinja: Jelena Proković

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Scenografka: Sara Slivnik

Oblikovalec luči: Igor Remeta

Lektorica: Metka Damjan

Izvajalci glasbe: Uroš Rakovec, Severa Gjurin, Boštjan Gombač, Marko Brdnik, Blaž Celarec, Petra Vidmar

Uprizoritev z razprostrto scenografijo več majhnih lutkovnih platform prizorišče oblikuje kot polje razgibanega dogajanja s hudomušnimi zvočnimi in igralskimi podaljški lutkovne animacije v igrivo uprizoritveno celoto. Živahen utrip galebjega mesta z domiselnimi lutkami in scenografskimi elementi iz recikliranih predmetov in morskih naplavin ter čarobna atmosfera podvodnega sveta sooblikujejo scensko močno podobo in prepričljivo vzdušje obmorskega okolja. Pripoved tekoče prehaja od širše slike do detajlov in ob duhovito in živo izrisanih karakterjih ter porajanju prijateljstva v ospredju nevsiljivo vpelje problematiko (ne)sprejemanja drugačnosti. Ob tem se izhodiščni vzgib po raziskovanju sveta mehko prelije v končno razrešitev spoznavanja, sprejemanja in skupnega skozi moč zgodb.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – drugačnost – sprejemanje drugačnih45 minutintelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

mali modri in mali rumeni

Lutkovna predstava

mali modri in mali rumeni Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Predstavo je navdihnila avtorska slikanica italijanskega avtorja Lea Lionnija v tehniki kolaža, zgodba o dveh abstraktnih likih, ki sta prikazana z iztrganimi barvnimi ploskvami, razporejenimi na večinoma beli podlagi. »Lionni je izkoristil bogato pripovedno moč barve, oblike in kompozicijskih elementov za pripovedovanje svoje zgodbe,« je ob predstavi zapisala Dragica Haramija. Podobne principe uporablja tudi predstava, le da likovnim elementom dodaja uporabo gledaliških: male predmete, animacijo, gibanje, svetlobo in glasbo. Predstava o dveh prijateljih, ki ob radostnem objemu postaneta zelena in ju ob prihodu domov niti starši ne prepoznajo, skozi dinamično igro barv zastavlja vprašanja o prijateljstvu, bližini, identiteti, videzu in vsebini, o sebi in o drugih.

Režiser: Miha Golob

Prevajalka: Mojca Redjko

Avtor glasbe: Vasko Atanasovski

Asistenta režiserja: Natan Esku in Elena Volpi

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Mitja Pastirk

Lektorica: Metka Damjan

Izvajalca: Miha Bezeljak in Anže Zevnik

Odrsko suverena razširitev slikanice z raziskovanjem možnosti lutkovne tehnologije lucidno oživlja likovni jezik v samosvojem uprizoritvenem izrazu ter z izraznim minimalizmom in abstraktnimi likovnimi elementi naslika povsem konkreten svet otroškega vsakdana. mali modri in mali rumeni je ustvarjalna dogodivščina, ki v sprva praznem vesolju belega platna z inspirativnim zamahom igrive igralske animacije in komunikacije izriše prepoznavna dejanja, odnose in razpoloženja ter jih odpira razbiranju in doživljanju na različnih ravneh.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
- nagrada za izvirno vizualno adaptacijo slikanice na 8. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, 2015
- nagrada za režijo in nagrada za tehnologijo režiserju Mihi Golobu na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za lutkovno animacijo Mihi Bezeljaku in Anžetu Zevniku na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- posebna nagrada “Tibor Sekelj” za najbolj humano sporočilo predstave na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
prijateljstvo – drugačnost – spreminjanje – sprejemanje – razmislek o sebi in drugih
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
40 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 6 let

Medved z miško na rami

Dramska predstava, Glasbena predstava

Medved z miško na rami Slovensko stalno gledališče v Trstu, , Obalno-kraška Dramska predstava, Glasbena predstava 0_3, 3_5, 5_8
Medved z miško na rami je poetična predstava, polna simpatičnih lutkovnih in igranih domislic, ki govori o osamljenem medvedu in žalostni miški, z njima pa o pomenu prijateljstva. Tadej Pišek, ki podpisuje priredbo, režijo in tudi sceno, je o tej predstavi in zamisli povedal: “Pesmi Miroslava Košute kar kličejo po uprizoritvenem mediju. Zaradi njihove ritmičnosti in povedne iskrivosti pa so tudi velik navdih za glasbeno obdelavo. Vrhunski skladatelj Marjan Peternel je zgodbo o Medvedu z miško na rami opremil z glasbo in tako je nastal majhen kabaret za najmlajšo publiko. Igralka preko treh različnih scenskih elementov poveže pripoved.”

Režiser: Tadej Pišek

Scenograf: Tadej Pišek

Glasba: Marjan Peternel

Inspicient: Marko Škabar

Izvajalka: Vanja Korenč

Medved z miško na rami vzpostavlja duhovit in uprizoritveno razgiban dialog med poezijo, gledališko igro, glasbo in scenskimi rekviziti – glasbenimi inštrumenti, ki postanejo tudi prizorišče dogajanja. V skladno in zaokroženo pripoved združi različne pesmi, ki so s preprostimi in vsakdanjimi vsebinskimi elementi zlahka dojemljive najmlajšim gledalcem, a so tudi dovolj raznolike in spregovorijo o bistvenih vidikih življenja. Z domiselno in suvereno izvedbo, ki združuje pripoved, igro, animacijo in songe ter enakovredno in z občutkom vstopa v dialog z vsebino odrske zgodbe kot tudi v komunikacijo z občinstvom, uprizoritev daje toplo-hudomušen polet domišljiji in podpira senzibilnost za ritem, jezik ter različna občutja, ki napolnjujejo naš vsakdan.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – pesem – življenje – domišljija – občutja35 minut0039 040 632 664 valentina.repini@teaterssg.comValentina Repini
od 3 do 7 let

Mehurčki

Dramska predstava, Glasbena predstava

Mehurčki Gledališče Koper, , Obalno-kraška Dramska predstava, Glasbena predstava 0_3, 3_5, 5_8
Župančičevi Mehurčki so zagotovo najbolj znana in ena najbolj priljubljenih pesniških zbirk za otroke pri nas. Pesmi v njej so tako vedre, svetle, tople, očarljive, duhovite in zanimive, da gledališkim ustvarjalcem pogosto služijo kot predloga za gledališke uprizoritve. V Gledališču Koper smo posamezne pesmice umestili v privlačno, duhovito in otrokom všečno zgodbo o Cicibanu, ki zvečer ne more (in noče) zaspati, zato z Možičkom Kopitljačkom, ki oživi le takrat, ko sta s Cicibanom sama, uganjata norčije, a kaj ko njuno zabavo vsakič prekine mama, ki vstopi v otroško sobo, da bi preverila, ali Ciciban že spi …

Eno od ključnih vlog v predstavi bo tokrat imela glasba, ki bo slogovno poudarjene pesmice kar najbolj poskušala približati otrokom.

Režija: Jaka Ivanc

Avtor dramatizacije in scenograf: Jaka Ivanc

Kostumografinja: Anja Ukovič

Avtor glasbe: Mirko Vuksanović

Koreograf: Siniša Bukinac

Lektor: Martin Vrtačnik

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Igralci: Rok Kravanja, Tinkara Kovač, Siniša Bukinac

Uprizoritev vzpostavi prepričljiv odrski kontekst, v katerem Župančičeve pesmi najdejo svoje naravno mesto in zven ter umeščene v zgodbo o Cicibanu zaživijo v vedrem, poetičnem in radoživem vzdušju. Poznana podoba Cicibana tu dobi sodoben in svež zamah ter v aktualni čas kričavih junakov vpisuje nov čar iskrivega fantiča, ki zaživi tudi v domišljenem dialogu z gibalno postavljenim, prikupno hudomušnim likom Možička kopitljačka. Razigrano valovanje Cicibanove domišljije, s katero realnost prehaja v otroško doživljanje sveta, uprizoritev tenkočutno prešije z nežnostjo materinega lika in pisano podobo scenografije ter v prepletu glasbe, giba in igre vzpostavi koherenten in komunikativen odrski dogodek, ki preseneča z domiselnimi uprizoritvenimi detajli in iskrivostjo preproste vsakdanjosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
otroška nespečnost – namišljeni prijatelji – domišljijski svet35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani05 66 34 390, 051 662 964matej.sukic@gledalisce-koper.siMatej Sukič
od 3 do 8 let

Močeradek gre čez cesto

Lutkovna predstava

Močeradek gre čez cesto Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Ugledališčena poezija Srečka Kosovela skuša gledalce povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Pesniški lutkovni kolaž vodi v svet senzoričnega, glasbenega in imaginativnega gledališča. V naši predstavi ni lutk. Je pa animacija! Animacija vsega: prostora, materiala, predmetov, svetlobe, zvokov, besed, ljudi. Animiramo pesnika samega, Srečka Kosovela, animiramo predstavo, animiramo gledalce.

Režiser: Matija Solce

Avtor glasbe: Matija Solce

Dramaturginja: Jelena Sitar Cvetko

Avtorica likovne podobe: Veronika Svobodová

Scenograf: Primož Mihevc

Lektorica: Magda Lojk

Oblikovalec luči: Matija Solce

Izvajalci: Polonca Kores, Miha Arh, Tjaša Koprivec k. g., Nika

Močeradek gre čez cesto je svojevrstno izkustveno doživetje, v katerem Kosovelova poezija zaživi kot utelešena in stvarna, pa vendarle v poetični in čarobni atmosferi animacije vseh gledaliških izrazil, od predmetov do svetlobe in zvokov. Močeradek kot vodilni lutkovni in glasbeni motiv mlade gledalce popelje skozi različne postaje in jih naposled zaziba v sanjarije na mehkih blazinah pod pravljično kupolo. Uprizoritev izkorišča zvočnost besed in slikovitost svetlobe ter teme, igrivo in domiselno razvija možnosti animacije, pri tem pa nežno razpira domišljijski svet in ustvarja ambient za potopitev v čutno in dojemljivo, kjer drobni in preprosti pojavi vsakdanjega življenja ter narave zasijejo v vsej svoji magični moči.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za režijo Matiji Solcetu na 47. Mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2014
- nagrada za inovativni avtorski pristop Matiji Solcetu na 15. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2013
- nagrada uprizoritvi za inteligentni pristop h gledališču za otroke, za udobno in nežno zatočišče, ki ga je ponudila občinstvu, še posebej članom žirije na zadnji dan festivala na mednarodni festival Tallinn Treff, Talin, Estonija, 2013
poezija – Srečko Kosovel – sence40 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 6 let

Najprisrčnejši velikan

Lutkovna predstava

Najprisrčnejši velikan Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Najslabše oblečen velikan v mestu si želi preobrazbe, zato si privošči nova oblačila. V novih nogavicah, čevljih, kravati, srajci in hlačah je videti prav najimenitnejši velikan v mestu. A kaj, ko na poti domov sreča prijatelje, ki so jih doletele razne nesreče: žirafa žalostno smrka, kozlu je vihar odnesel jadro, miške so ostale brez hiške, lisica brez spalne vreče, kužek je obtičal v blatni mlakuži. Vsi nesrečneži nujno potrebujejo njegovo pomoč …

Režiser: Jaka Ivanc

Avtor likovne podobe: Natan Esku

Igrajo: Jure Lajovic, Martina Maurič Lazar, Iztok Lužar, Polonca Kores, Lovro Finžgar, Zala Ana Štiglic, Jože Šalej k. g./ Davor Herceg k. g.

Skladatelj: Davor Herceg

Avtor dramatizacije: Jure Karas

Dramaturg: Andrej Jaklič

Scenografi: Žiga Lebar, Jaka Ivanc, Natan Esku

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Lektor: Martin Vrtačnik

Korepetitor in avtor aranžmajev: Jože Šalej

Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner

Uprizoritev v kombinaciji igralca kot glavnega protagonista in lutk različnih tehnik skupaj z glasbo in songi izoblikuje pestro dogajalno podobo z jasno sporočilnostjo. Podpira jo tudi vizualna podoba, ko se igra z dimenzijami in v ploskovit okvir slike domiselno vnaša globino. Najprisrčnejši velikan mozaik srečanj razigrava z duhovitimi živalskimi značaji in linearno narativnost bogati z domišljijo njihovih zgodb. V srži pa se kaže kot preprosta zgodba velikega srca, ki v pravljični preobleki lahkotnega in vedrega tona zasleduje realnost človeških odnosov in vrednot.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – pomoč – solidarnost40 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 6 let

Od kapljice do oceana

Plesna predstava, Interaktivna predstava

Od kapljice do oceana Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Na začetku je veliko majhnih kapljic, ki domujejo v oblaku. Kmalu v daljavi zagledamo še dve kapljici, Žibi in Tabi, pridružita se drugim v oblaku, ki pa postane pretesen za vse in kapljice poletijo na zemljo. Tam postanejo potoček, se lovijo med kamenčki in ustvarjajo vrtince. Potoček kmalu preraste v reko, ta pa se izlije v ocean. Vendar jih med igranjem tako lepo greje sonce, da ponovno postajajo vse lažje in kmalu jih nese nazaj gor, nazaj proti nebu. In tako se njihovo potovanje začne znova.

Nova interaktivna predstava iz cikla Izkustvenega labirinta umetnosti najmlajše združuje umetnost z znanostjo. Najmlajši tako preko prvin sodobnega plesa spoznajo vodni krog in zaplešejo skupaj s kapljicama.

Avtorski koncept predstave: Ajda Tomazin, Tini Rozman, Mojca Špik

Koreografija, režija in likovna zasnova: Ajda Tomazin

Soustvarjanje: Tini Rozman, Mojca Špik

Izvedba: Tini Rozman, Katarina Barbara Kavčič Popič / Ajda Tomazin

Avtorica glasbe: Ana Kravanja in duo Najoua

Kostumografija in scenografija: Iztok Hrga

Dramaturgija in oblikovanje svetlobe: Anže Virant

Izdelava scenskih elementov: Marina Hrovatin

Idejna zasnova projekta: Irena Rajh, Tadeja Pungerčar

Produkcija: Hiša otrok in umetnosti

Koprodukcija: Odprti predali

Interaktivna plesna predstava Od kapljice do oceana vzpostavlja celovito zaokrožen vizualno-glasbeno-scenski okvir, v katerem se zgodba vodnega kroga od oblaka do morja in nazaj skozi vrtinčenje vodnih kapljic odvije v sodelovanju z obiskovalci. S premišljenim, estetsko dovršenim in umirjeno razigranim ambientom ustvari prijeto vzdušje, ki podpira senzibilnost do umetniških izraznih sredstev, domišljijo in čutni spomin. Z odmerjenim prepletom opazovanja in sodelovanja ter nevsiljivo in nežno komunikacijo izvajalki mlade gledalce postopno usmerjata k soustvarjanju dogajanja ter razpirata odprt ustvarjalni prostor za igro in gib.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- glavna nagrada Dobro drevo na 25. festivalu ekološkega gledališča za otroke in mladino, Bačka Planka/Srbija, 2019
ples – vodni krog – ekologija – narava
Po predstavi lahko sledi plesna delavnica Ples kapljic, kjer otroci podoživijo predstavo in s plesalkama ponovno plešejo kot kapljice. Hkrati lahko poteka tudi pogovor o predstavi. Delavnica traja od 20 do 30 minut.
45 minutgluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 663 904irena@hisaotrok.siIrena Rajh
od 3 do 6 let

Repa velikanka

Lutkovna predstava

Repa velikanka Gledališče Lalanit, Društvo lutkovnih ustvarjalcev, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava 0_3, 3_5
V igralsko-lutkovni predstavi, ki se poigrava s tradicijo commedie dell’arte in filma noir, nam igralka, klovnesa smelo pripoveduje znano ljudsko pravljico o repi velikanki. Pravljica o repi velikanki je je pravzaprav pravljica o nastanku sveta. Kdo je izpulil repo velikanko, ki je planet?

Miška je prijela za kokoške, kokoške so prijele goske, goske so prijele ovčki, ovčki sta prijeli kravico, kravica je prijela babico, babica je prijela dedka, dedek je prijel repo; vlekli so in vlekli, pulili in pulili – VELIKI POK. Potem so vsi padli po tleh, valjali so se in se smejali, smejali….

Predstava je bila producirana, kot avtorski projekt na obisku, pod umetniškim vodstvom Barbare Hieng Samobor v Lutkovnem gledališču Ljubljana v sezoni 2000/01. Leta 2016 je avtorica Iuna Ornik predstavo ponovno obudila in leta 2019 prenovila za odrsko uprizarjanje.

Avtorica ideje, likovne podobe, režiserka in izvajalka: Iuna Ornik

Avtorska glasba, spremljava v živo: Joži Šalej

Vodja predstave, animator: Luka Stermecki

Predstava znano ljudsko motiviko stare ruske pravljice uprizori z domiselnim pripovedovalskim postopkom v prepletu igre, animacije vsakdanjih predmetov in žive spremljave pianista. Specifični estetiki z nekoliko arhaično podobo daje ritem burleskni pridih klovnese in glasbe, predvsem pa jo razživi ustvarjalna moč animacije z izvirno rabo materialov. Preprosta, a domišljena uprizoritvena zasnova je v podrobno dodelani izpeljavi uravnana na toplo humorno noto in stvaren pristop do vsebine, ki z minimalnimi sredstvi živo izriše človeške in živalske like ter kmečko življenje, kjer v skupni celoti šteje vsak, še tako majhen delec.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za izbiro in animacijo materiala v avtorski predstavi na 9. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2001
- nagrada za igralski nastop Iuni Ornik v solo predstavi na 11. mednarodnem festivalu otroških gledališč v Banja Luki, 2012
solidarnost – socializem – smeh – dobra volja – sreča40 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 990 403ornikiuna@gmail.comIuna Ornik
od 3 do 9 let

Ščeper in Mba

Lutkovna predstava

Ščeper in Mba Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Ščeper je majhna žival, nič večja od ščepa. Ima vrečo, napolnjeno s sanjami, in to mu zadostuje. Živi mirno, samotarsko življenje, dokler se v njegovo bližino ne pritepe lisica, ki ga želi pojesti. Takrat se Ščeper odpravi iskat nov samotni kotiček, kjer pa se mu pridruži ranjeni golob. Zasede mu posteljo in Ščeper mu mora nositi hrano in vodo. Hitro se naveliča njegove družbe in si poišče nov skrit kotiček, iz katerega pa ga kmalu prežene mišja družina. Jezen se začne ščeperiti in ščeperiti in iz Ščepa zrase Ščeper.

In ker ima res rad samotarsko življenje, si ponovno poišče skrito razpoko, pred katero se kmalu naseli Mba. Mba ni črv in ni kačica, obema pa je malo podobna. In podobna je Ščeperju, saj ima tudi ona rada samoto. Vsak zase se samotno navadita drug na drugega. Ko Mba za nekaj dni izgine, Ščeper postane žalosten, in razveseli se je, ko se vrne. Postaneta prijatelja, saj drug od drugega ničesar ne zahtevata in ničesar ne pričakujeta. Obema zadostuje že bližina drugega.

Režiserka in avtorica likovne podobe: Eka Vogelnik

Dramaturginja: Tanja Lužar

Avtorica glasbe in oblikovalka zvočnih efektov: Brina Vogelnik

Lektorica: Metka Damjan

Oblikovalec zvoka: Andi Gal

Oblikovalec svetlobe: Gašper Bohinec

Lutkovni tehnolog: Mitja Ritmanič

Izdelovalci lutk in lutkovne tehnologije: Eka Vogelnik, Mitja Ritmanič, Primož Mihevc, Miha Turk (študijsko)

Izdelovalci scenskih elementov: Lucijan Jošt, Darka Erdelji, Mojca Bernjak, Uroš Kumer (študijsko)

Izvajalci: Danilo Trstenjak, Metka Jurc, Maksimiljan Dajčman in Dunja Zupanec

Ščeper in Mba je klasična lutkovna uprizoritev z dognano likovno podobo, spretno animacijo različnih vrst lutk in tekoče speljano dramaturgijo potovanja glavnega junaka. Njen pravljični svet z zanimivimi liki in jasno začrtanimi značaji ter odnosi ustvarja spodbuden prostor za miselno in čustveno odzivanje mladih gledalcev ter jih podpira k razumevanju živo oblikovanih domišljijskih likov, ki jasno odslikavajo realne poteze človeškega. Te domišljena zgodba skozi samosvoja naslovna junaka predstavi brez presojanja in poudari nujnost samote in tišine, občutljivosti do drugih ter navsezadnje pravico, da s(m)o kakršni s(m)o.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Zlata žirafa, nagrada za najboljšo predstavo po izboru otroške žirije, 30. mednarodni festival Poletni lutkovni pristan, Maribor 2019
o značilnostih ljudi in živali – literatura Svetlane Makarovič in njene značilnosti – različne vrste lutk v lutkovnem gledališču (marionete, namizne, bunraku, ročne, …) – različne značilnosti ljudi – odnosi med ljudmi
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 5 let

Štiri črne mravljice

Lutkovna predstava

Štiri črne mravljice Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Štiri črne mravljice je zbirka kratkih prilik o štirih mravljicah, v katerih je vsega ravno prav – poezije, humorja, ritma, besed, rim, topline in modrosti. Polne so drobnih užitkov in duhovitih prigod, ki porajajo meditativne razmisleke in prebujajo z bistroumno poanto. Kaj srečajo mravljice, ko se odpravijo v medvedji brlog, da bi srečale medveda? Medveda ne, pač pa pamet.

Anja Štefan, slovenska pesnica, pisateljica in pravljičarka, je v sodelovanju z ilustratorjem Zvonkom Čohom ustvarila očarljivo in duhovito slikanico, ki bo – dopolnjena z novimi prigodami štirih črnih mravljic – zaživela še v vseh dimenzijah, ki jih ponuja lutkovni oder.

Režiserka: Martina Maurič Lazar

Avtorici dramatizacije: Anja Štefan in Martina Maurič Lazar

Dramaturginja: Jera Ivanc

Avtor likovne podobe: Zvonko Čoh

Avtorja in izvajalca glasbe: Milko Lazar in Nino de Gleria

Izvajalci: Asja Kahrimanović / Patrizia Jurinčič Finžgar k. g., Polonca Kores, Matevž Müller, Katja Povše k. g.

Predstavo Štiri črne mravljice je strokovna komisija 16. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica uvrstila v katalog priporočljivih vsebin ter ji podelila oznako kakovostna predstava.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
pravljice – prijateljstvo – strah35 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

Štirje muzikanti

Lutkovna predstava

Štirje muzikanti Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo.

Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu, ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a prav tako zanimive strani.

Avtor in režiser: Matija Solce

Dramaturginja: Jelena Sitar Cvetko

Avtor glasbe: Matija Solce

Avtorica likovne podobe lutk in scene: Marianna Stránská

Oblikovalec luči: Danilo Korelec

Lektorica: Tatjana Stanič

Izvajalci: Martina Maurič Lazar, Gašper Malnar, Miha Arh, Polonca Kores, Zvonimir Urbič

Uprizoritev mlade gledalce povabi na oder, v notranjost lajne in jih skupaj z muzikanti – živalskimi protagonisti popelje na epsko popotovanje »v svet pesmi pet«. Pri tem v igri, animaciji in petju ubran kolektiv učinkovito vzpostavi prostor kot skupinsko situacijo, v kateri z natančno izvedbo domiselno karakterizirane druščine, igrivo rabo ljudskih motivov, pesmi, ugank in lutk ali vsakdanjih predmetov ter neposredno komunikacijo vznika navdihujoča živost ustvarjalno razgibanega ter razigranega dogodka. Inovativne lutkovne in glasbene rešitve, luciden dialog med igralci, lutkami in zvočnostjo, premišljene premene lutkovnih tehnik in kompozicija ritma ustvarijo vibrirajoč organizem, ki gledalce posrka v spontano vzdušje iskrive gledališke izkušnje.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za animacijo in izvajanje glasbe Martini Maurič Lazar, Polonci Kores, Gašperju Malnarju in Mihu Arhu na 44. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2011
- nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo v celoti na 44. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2011
- nagrada Matiji Solcetu za glasbo v interakciji z animacijo predmetov na 6. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2011
- nagrada za zanimivo scensko postavitev in inovativni stik z najmlajšim občinstvom na 10. mednarodnem lutkovnem festivalu Lutke, Ljubljana, 2010
glasba – lutke – potovanje50 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

Zajčkova hišica

Lutkovna predstava

Zajčkova hišica Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Zajčkova hišica je zgodba o tem, kako se lahko vsak od nas kdaj znajde v stiski in brez strehe nad glavo in o tem, kako lepo in pomembno je, da si takrat pomagamo. Žaba, veverica, jazbec in medved v naši zgodbi pomagajo zajčku, ki izgubi svoj dom. S svojo naklonjenostjo, veseljem, odločnostjo in dobrodušnostjo mu odženejo črne misli in skupaj z njim postavijo novo hišico.

Predstava Zajčkova hišica je delo treh uspešnih ustvarjalk: večkrat nagrajene pisateljice Anje Štefan, dobitnice najvišjega stanovskega priznanja na področju ilustracije – nagrade Hinka Smrekarja – ilustratorke in oblikovalke Hane Stupica ter večkrat nagrajene igralke in režiserke Martine Maurič Lazar, ki je med drugim režirala dve uspešni predstavi Lutkovnega gledališča Ljubljana Štiri črne mravljice in Jutri je bila zabava.

Režiserka: Martina Maurič Lazar

Avtorica likovne podobe: Hana Stupica

Dramaturginja: Jera Ivanc

Avtor glasbe: Milko Lazar

Lektorica: Metka Damjan

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Oblikovalka svetlobe: Maša Avsec

Asistentka dramaturgije: Helena Fašalek

Izvajalci: Iztok Lužar, Ajda Toman, Zala Ana Štiglic, Voranc Boh

Lutkovna pravljica Zajčkova hišica v dinamični animaciji ročnih lutk pritegne s spretno oblikovano zgodbo in besedilom, tekoče prepletenim z rimami in songi. Z ročnimi lutkami na ozadju privzdignjene odrske odprtine in ploske scenografije izoblikuje živahno dogajanje in energične živalske karakterje, duhovite animacijske izpeljave pa združuje s komičnostjo vihrave akcije. Jasno sporočilo in večplastnost uprizoritvene podobe, ki v ospredje postavi medsebojne odnose, prijateljsko pomoč, ki si je ne moremo pridobiti z zvijačnostjo in goljufijo, ter učenje na podlagi lastnih napak in izkušenj, dopolnjuje še specifični avtorski podpis grajsko-baročne likovne in glasbene podobe.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – strah – pomoč35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 7 let

Zlatolaska in trije medvedi

Lutkovna predstava

Zlatolaska in trije medvedi Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Zlatolaska in trije medvedi, na ljudskih motivih temelječa zgodba, je nastala v 19. stoletju, poznajo pa jo vse generacije otrok. Do danes je doživela številne predelave in interpretacije, njeni liki pa številne preobrazbe.

Zlatolaska v naši uprizoritvi je radovedna deklica; z odprtimi očmi občuduje svet, ki jo obdaja. Sončno jutro zazna v vsej njegovi lepoti in polnosti: opazi oblake, občuduje metulje in cvetje, pa tudi poskočni zajček ne uide njenemu pogledu. Steče za njim, vendar se ji ne pusti ujeti. Zlatolaska ga vneto išče v grmovju, za drevesi … Igra jo tako prevzame, da se nenadoma znajde globoko v gozdu. Izgubljena tava med drevjem; namesto potke, ki bi jo vodila domov, ugleda hišo na jasi. Vstopi, saj ne ve, da v njej prebivajo medvedi. V hiši je vsega po troje: tri sklede kaše, trije stoli, tri postelje … različnih velikosti. Zlatolaska poišče pravšen stolček, skledo in posteljo zase. Poje kašo iz najmanjše sklede, nehote polomi najmanjši stol, nato pa mirno zaspi v najmanjši postelji. Medvedi jo seveda najdejo in … varno pospremijo do doma.

Na prvi pogled preprosta zgodba otrokom ponudi spoznavanje razmerij in velikosti, hkrati pa ponudi številna vprašanja o smeli radovednosti in o mejah poseganja v intimni prostor drugih.

Režiser in avtor likovne podobe: Silvan Omerzu

Igralci: Barbara Jamšek, Vesna Vončina, Maksimiljan Dajčman in Gregor Prah k. g.

Avtorja priredbe: Silvan Omerzu in Saša Eržen

Lektorica: Metka Damjan

Avtor glasbe: Vasko Atanasovski

Kostumografa: Mojca Bernjak in Silvan Omerzu

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Jure Auguštiner

Izdelovalci scene: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič

Izdelovalci lutk in scenskih elementov: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Primož Mihevc, Nina Šabeder in Nikolas Erdelji (študijsko)

Uprizoritev se s premišljeno režijsko in estetsko izčiščenostjo ter ubranostjo elementov udejanja v vzdušju klasičnosti. Kratko zgodbo nevsiljivo razširi in posodobi, ji doda v besedah igrivo pojmovno raznolikost, ko Zlatolaska preizkuša stvari treh velikosti, in pomirjujoč, blago vzgojni razplet. Pripovedni okvir, prežet z empatično, ozaveščeno in resnobno umirjenostjo, napolni z radoživo in spevno glasbeno spremljavo ter songi in domišljenim prepletom različnih lutkovnih tehnik. Njihova raba je uglašena z vsebino in občutjem dogajanja, vizualna podoba scene, scenskih elementov in lutk v naravnih barvah in materialih pa ton uprizoritve odene v prefinjeno skladnost topline, čarobnosti, domišljije in stvarnosti.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
zgodovina in razvoj pravljice – pravljična števila – različne lutkovne tehnologije – odraščanje in radovednost – odnosi med ljudmi in divjimi živalmi
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave… Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
30 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 8 let

Zverjasec

Lutkovna predstava

Zverjasec Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Miška je lačna. Lakoto ji, tako kot vsaki miški, najbolje potešijo lešniki. Takšni najslajši, ki rasejo v gozdu. Gozd pa je poln najrazličnejših lačnih plenilcev. Da bi se jih rešila, uporabi domišljijo in pamet. Izmisli si zverjasca. Lisica, sova in kača se prestrašijo. Že se zazdi, da je miški uspelo prelisičiti živali, ko se v zgodbi zgodi nov preobrat. Pred miško stoji pravi zverjasec – prav takšen, kot ga je oblikovala v svoji domišljiji. Torej resnično obstaja? In zelo zelo je lačen. Bo miška dovolj iznajdljiva, da bo ugnala tudi njega? Zverjasec je mednarodni založniški fenomen. Od marca 1999, ko je slikanica angleške pesnice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axla Schefflerja prvič prišla med bralce, so je po vsem svetu prodali v več kot 4 milijonih izvodov. Leta 2004 je izšlo še enako uspešno nadaljevanje Zverjašček.

Režiser: Jaka Ivanc

Avtor dramatizacije: Milan Dekleva

Dramaturg: Andrej Jaklič

Avtor likovne podobe in scenograf: Natan Esku

Skladatelj: Davor Herceg

Lektorica: Tatjana Stanič

Oblikovalec luči: Kristjan Vidner

Izvajalci: Gašper Malnar, Brane Vižintin / Iztok Lužar, Martina Maurič Lazar, Lovro Finžgar

Zverjasec je čarobna pravljica, ki jo odlikujejo številni zapleti in preobrati, močna čustva in bogata domišljija. Njena lutkovna uprizoritev potegne otroka v preplet resničnega in domišljijskega sveta, v katerem lahko spoznava in doživlja značaje in vedenjske značilnosti junakov, na primer prestrašene in vendar pogumne miške ali pametne in samozavestne sove. Privzema tudi različne socialne vloge ter si v domišljiji slika podobe čudnega in strašnega zverjasca, ki postane dobrodušen in naiven velikan.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

Zverjašček

Lutkovna predstava

Zverjašček Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Zverjašček je nadaljevanje Zverjasca, velike uspešnice Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je bila premierno uprizorjena aprila 2013. V Zverjascu si iznajdljiva miška izmisli strašnega prijatelja – pravega zverjasca, ki obožuje lisice na žaru, sladoled v sovjem soku in pražene kače –, da bi prestrašila požrešne plenilce, ki jo želijo pohrustati. Toda Zverjasec tudi v resnici obstaja. Ji bo uspelo ugnati tudi njega? Odgovor najdemo v Zverjaščku, kjer je »velika zlobna miš« od takrat strah in trepet vseh majhnih ter tudi velikih zverjascev. Kar pomeni, da zgodba malega Zverjaščka ni prav nič manj napeta. Ravno nasprotno, samo pomislite: prihaja zima, zunaj je mraz, Zverjašček se prvič odpravlja v gozd sam, brez očetovega varstva, poln je zgodb o veliki zlobni miši, ki lomasti okoli njegovega doma. Razlogov, da ne gre ven, je torej ogromno. A vseeno – gre.

A kot v vsaki napeti zgodbi, ki pa se konča srečno, se stvari kmalu začno zapletati. Pardon, razpletati. Zverjašček spozna, da se je o stvareh treba prepričati na lastne oči in da je premagati strah nekaj, za kar ni potrebno veliko. Le ščepec radovednosti, predvsem pa poguma. Kar pa je ponovno dovolj, da se iz največjega sovraštva lahko zelo hitro razvije največje prijateljstvo.

Režiser: Jaka Ivanc

Prevajalec in avtor priredbe: Milan Dekleva

Dramaturg: Andrej Jaklič

Skladatelj: Davor Herceg

Avtor likovne podobe: Natan Esku

Izvajalci: Iztok Lužar, Gašper Malnar, Martina Maurič Lazar, Lovro Finžgar

Predstavo Zverjašček je strokovna komisija 16. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica uvrstila v katalog priporočljivih vsebin ter ji podelila oznako kakovostna predstava.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
strah – pogum – domišljija – rime – literarna dela na odru40 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

Žogica Marogica

Lutkovna predstava

Žogica Marogica Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8, 8_12
Leta 1936 je izpod rok češkega lutkarja Jana Malíka nastala ena najbolj igranih lutkovnih iger na svetu. Žogica Marogica, v Lutkovnem gledališču premierno uprizorjena leta 1951, sodi med tiste lutkovne predstave, ki so preživele številne ustvarjalne, modne in modernistične tokove razvoja lutkovne umetnosti, saj je v svoji prvotni podobi doživela več kot 1371 ponovitev, ogledalo pa si jo je 155.000 gledalcev. Dedek s svojo lajno, babica z bobnom in nagajiva Žogica Marogica vedno znova osvojijo mlado in staro občinstvo.

Žogica Marogica je ena prvih predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana. Premierno je bila uprizorjena v sezoni 1950/51, leta 2018 pa se je vrnila na oder v sveži preobleki.

Avtor: Jan Malík

Režiser: Jože Pengov

Zasnova in izdelava lutk: Ajša Pengov

Zasnova scene: Ernest Franz

Avtor glasbe: Bojan Adamič

Izdelava scene: Lado Skrušny

Režiser osvežitve: Brane Vižintin

Nastopajo: Polona Kores, Alenka Tetičkovič, Matevž Müller, Lovro Finžgar, Boštjan Sever k. g, Jošt Rogelj k.g.

Prevajalka: Tatjana Jamnik

Dramaturginja: Jera Ivanc

Lektorica: Metka Damjan

Osvežena postavitev ene od prelomnih lutkovnih predstav pri nas sicer ohranja izvirno vizualno in uprizoritveno podobo, ki ne skriva svojega časa nastanka, pa vendarle Žogica Marogica še danes zmore vzpostaviti stik z mladimi gledalci in jih angažirati, da babici in dedku pomagajo odpihniti zmaja. Z neposrednim nagovorom izven lutkovnega okvirja poudari čar pripovedovanja in gledalce z močnim zapletom iz prepoznavno otroškega sveta prepričljivo pritegne v zgodbo o razposajeni žogici, katere osrednji del oblikuje klasična struktura poti in iskanja v enostavnih variacijah raznolikih, nekoliko ploskovitih, a tudi pestrih in pomenljivih srečanj.

Z lutkotečnimi predstavami gledališče oživlja stare lutkovne predstave, ki predstavljajo pomembna mesta lutkovne zgodovine. Žogica Marogica je bila v Lutkovnem gledališču premierno uprizorjena leta 1951, v tokratni predstavi pa lahko slišimo tudi odlomek iz radijske igre. S pomočjo besedil v gledališkem listu osvežene predstave lahko izvemo kaj o izvirni Žogici Marogici in njenih lutkovnih novostih v tistem času (likovnost lutk, uvedba tekočega traku za spreminjanje scene) ter premislimo tudi predstavo v okviru današnjega časa (kakšna se nam je zdela vizualna podoba lutk in scenografije, glasba, ritem?) in naš odnos do tradicije.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
družina – otroci – potovanja45 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 4 do 8 let

Gozd raja!

Glasbena predstava

Gozd raja! Zavod Federacija Ljubljana, Zavod Kuskus, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Glasbena predstava 3_5, 5_8, 8_12
Osrednja ideja predstave je ustvariti zveneče »gozdno gledališče«, ki je v materialnem smislu organsko zgrajeno iz predmetov narave. V njem gozdne rastline, deli dreves, korenine, gozdni sadeži in drugi v naravi najdeni predmeti oživijo kot glasbeni instrumenti, lutke ali scenografija.

Izhodišče uprizoritve so basni o ježku in njegovem najboljšem prijatelju medvedku ruskega pisatelja za otroke Sergeja Kozlova (1940-2010). Živita v gozdu, ki ga skupaj raziskujeta, v njem srečujeta druge živali ter opazujeta naravo, gozdne pojave in spremembe letnih časov. Skozi njun odnos se razkrivajo teme kot so prijateljstvo, samota, strpnost, občutljivost, čudenje nad svetom in veselje do življenja. Po poteh Ježka in Medvedka se otroci odpravijo na pustolovščino življenja, njegovih tegob, lepot in skrivnosti.

Koncept, režija in glasba: Peter Kus

Besedilo: Ajda Rooss (po motivih zgodb Sergeja Kozlova)

Likovna podoba: Kaja Avberšek

Kostumi: Iztok Hrga

Oblikovanje luči: Borut Bučinel

Nastopajo: Urška Cvetko, Bruno Kontrec, Gregor Hrovat, Ivan Štrok

Gozd raja je inovativna lutkovno-glasbena uprizoritev, ki gledalce pritegne v čarobni zvočni gozd in med njegove prebivalce. Odlikuje jo bogata ustvarjalnost in domišljenost v animaciji, ki je obenem lutkovna in glasbena, saj so lutke in scenografija istočasno tudi izvirna glasbila, sestavljena iz naravnih materialov. Edinstvena likovna podoba je brezšivno prepletena z njeno zvočno oživitvijo in v tem spoju pozornost elegantno usmerja na slušno zaznavanje ter na naravo. Z natančnimi režijskimi rešitvami lahkotno vodi skozi cikel letnih časov in njegovih premen ter razgrinja prijateljstvo, katerega življenje zveni v glasbi in v spoznanju, da je v dvoje vse lažje in lepše.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za najboljšo glasbo ter nagrada za najboljšo likovno podobo (izvirnih instrumentov) na 15. festivalu profesionalnih gledališč za otroke in mlade ASSITEJ, Čakovec (Hrvaška), 2012
- nagrada za inovacijo v lutkarstvu na SLUK festivalu, Osijek (Hrvaška), 2013
- nagrada za najboljšo glasbo na Mednarodnem festivalu gledališča za otroke, Subotica (Srbija), 2013
- nagrada za izvirno idejo “Lutkobaz” Marko Kovačević za koncept, režijo in glasbo; nagrada “Magija lutkarstva” Radoslav Lazić; nagrada za glasbo Petru Kusu; nagrada za najboljšo scenografijo Kaji Avberšek; nagrada za najboljšo predstava po izboru otroške žirije na 18. mednarodnem festivalu profesionalnih lutkovnih gledališč za otroke Lut Fest, Sarajevo (BiH), 2017
gozd – letni časi – glasba – izvirni instrumenti – prijateljstvo
Predstavitev izvirnih instrumentov

Po vsaki izvedbi predstave sledi v dvorani 15-minutna prestavitev izvirnih instrumentov, ki so uporabljeni v predstavi.

Delavnica izdelovanja izvirnih instrumentov

Pogovoru o predstavi sledi predstavitev izvirnih instrumentov, ki oponašajo zvoke živali in naravne zvoke. Za tem otroci izdelajo vsak svoj izvirni instrument – žabico. Delavnica se zaključi s skupinsko izvedbo preproste skladbe – Žabjega koncerta. Delavnica poteka naslednji dan po ogledu predstave v vrtcu ali šoli, traja 60 minut in je izvedljiva za skupino do 25 otrok (možno je več zaporednih izvedb).
42 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani041 657 860info@peterkus.netPeter Kus
od 4 do 8 let

Janko in Metka

Plesna predstava

Janko in Metka Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška Plesna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Janko in Metka je ena najbolj znanih evropskih pravljic. Njena krutost je strašanska in nepojmljiva, toda v resnici gledamo na to zgodbo kot na metaforo človeškega odraščanja – njegove poti skozi življenjsko pomembne situacije ali spremembe, s katerimi se moramo spopasti in ob tem preživeti. Janko in Metka gresta tako na pot kot otroka, vrneta pa se kot mlada ženska in moški. Ta pot ju je zaznamovala in spremenila. In spremenila ni samo njiju, temveč tudi njuno okolje – v domu, kamor se vrneta, ni več zlobe.

Specifika predstave je ta, da v njej liki ne govorijo, saj zgodbo že vsi poznamo. Več prostora imajo igralčevo telo, gib, glasba in vizualna podoba.

Režiser: Andrej Jus

Koreograf: Branko Potočan

Scenografinja: Urša Vidic

Kostumograf: Andrej Vrhovnik

Avtorica glasbe: Polona Janežič

Avtorja videa: Urša Vidic, Andrej Kamnik

Oblikovalec svetlobe: Renato Stergulc

Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec

Oblikovalec videa: Vladimir Hmeljak

Igrajo: Žiga Udir, Anuša Kodelja, Dušan Teropšič k. g., Maja Poljanec Nemec, Dušanka Ristić

V ubranosti uprizoritvenih sredstev se uprizoritev brez besed izriše kot gibalno-glasbena odrska slikanica, ki vešče krmari med vsebino in obliko ter med folklornim in sodobnim. Janko in Metka je dinamična, vizualno slikovita in v gibalno razigrana uprizoritev, ob tem pa dramaturško izčiščena, pregledna in jasno izpovedna v nebesedni izraznosti, z domiselnimi detajli v posameznih prizorih. Ob lahkotnejši naravi telesne govorice in pravljični preobleki ponuja tudi realne indice zgodbe, pri čimer posebno mesto zavzema glasba s samosvojim sooblikovanjem situacij in razpoloženj. Znana zgodba v novi, privlačni in tehtni podobi.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
odraščanje – ljubezen – pogum – iznajdljivost40 minutgibalno_ovirani(05) 335 22 04organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 4 do 11 let

Jutri je bila zabava

Lutkovna predstava

Jutri je bila zabava Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Predstava Jutri je bila zabava iz istoimenske knjige za osnovo vzame prvo zgodbo z naslovom Zima ter jo dopolni z nenavadnimi in večkrat bizarnimi prizori iz drugih zgodb. Z namiznimi lutkami v snežno pobeljeni sceni predstavi svet živali, ki si najbolj želijo, da bi končno prišla pomlad. Veverica se odloči, da jo bo na vsak način pripeljala, pri tem pa ji z različnimi duhovitimi domislicami pomagajo prijatelji jež, mravlja, slon in sova. Pet živali nas na trenutke spominja na otroke, ki so ravnokar začeli govoriti, zdaj pa se z rabo jezika na vse načine trudijo razumeti svet okoli sebe. Problemov in situacij, v katerih se znajdejo, se lotevajo zelo resno, logika, ki jih pri tem vodi, pa je vse prej kot logična.

Režiserka: Martina Maurič Lazar

Prevajalka: Anita Srebnik

Avtorici dramatizacije: Jera Ivanc, Martina Maurič Lazar

Dramaturginja in avtorica pesmi: Jera Ivanc

Avtorica likovne podobe: Barbara Stupica

Avtor glasbe: Nino de Gleria

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta, Kristjan Vidner

Asistentka režiserke: Maruša Kink

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Izvajalci: Asja Kahrimanović Babnik/Martina Maurič Lazar, Maja Kunšič, Gašper Malnar, Katja Povše k. g., Lovro Finžgar k. g.

Jutri je bila zabava z zvedavo neposrednostjo svojih junakov preobrača samoumevnosti in navdušuje s preprostostjo prodornih vprašanj o obstoju in smislu prav vsega. Kompaktna dramatizacija, dodelana karakterizacija posameznih živali, njihova prikupna srečanja ter detajlna in vizualno osupljiva likovna podoba ustvarjajo očarljiv in prijazen živalski svet, vseskozi odprt in komunikativen do občinstva, ki otroke zlahka pritegne v igro nasprotij in cikličnosti, veselja in napetega pričakovanja, aktivnosti in sprejemanja, sobivanja in odnosa do narave.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
prijateljstvo – naklonjenost – medsebojno zaupanje – simbolika letnih časov
RAZGLEDALIŠČE, pogovor po predstavi

Po ogledu predstave se o njej pogovorimo. Ugotavljamo, kako je nastala, razmišljamo o njeni vsebini in spregovorimo o ustvarjalcih. Čeprav so na odru le igralci (in/ali lutke), pri predstavi sodeluje še mnogo drugih ustvarjalcev, ki jih občinstvo nikoli ne vidi. Učenci se spoznajo s celovitostjo gledališkega ustvarjanja in predstavo doživijo še bolj poglobljeno, saj aktivno vstopijo v proces njenega ustvarjanja. (5+, V, OŠ, SŠ / 30 min.)
45 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 4 do 8 let

Ljubo doma

Lutkovna predstava

Ljubo doma Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Namizna lutkovna predstava Ljubo doma je avtorski projekt Mihe Arha, ki je nastal po istoimenski knjižni predlogi pisateljice Maše Ogrizek in ilustratorke Tanje Komadina. Animatorju kot osnovno izrazno sredstvo služijo lesene kocke, ena prvih otroških igrač.
Pred očmi gledalcev iz njih sestavi vilo, stolpnico, stopnice, avto, omaro, mizo … In na ta način domiselno združuje preprostost likovnega izraza in brezmejnost domišljije.
V predstavi inovativno prepleta dve tehniki: animacijo objektov ter projekcijo ilustracij in s »preklapljanjem« med abstraktnim in konkretnim mlade gledalce nežno vabi, da prazne ploskve s pomočjo domišljije zapolnijo sami.

zgodba: Maša Ogrizek Dramatizacija

režija in glasba: Miha Arh

likovna podoba: Tanja Komadina

scenografija in mapping: Larisa Kazić

video animacija: Miha Arh in Polona Černe

oblikovanje svetlobe: Anže Virant in Miha Arh

dramaturško svetovanje: Anže Virant

izdelava rekvizitov: Polona Černe

igra in animacija: Miha Arh

produkcija: Hiša otrok in umetnosti in Društvo kreativcev Tobiro

Ljubo doma je mozaik vsakdanjih drobcev in trenutkov v kontekstu družine in prostorov, v katerih živimo (dom, selitev, urbano okolje); s tega vidika ponuja svežo perspektivo na naše bivanje in odnose. Uprizoritev odlikuje dinamična naracija, ki tekoče združuje pripoved, animacijo, vizualno podobo, zvočno igrivost in songe, predvsem pa domiselna vizualna gradnja pripovedi, pri kateri se dogajanje sproti sestavlja in razstavlja z manipulacijo preprostih lesenih kock ter projekcijo ilustracij. Živahen potek, poln dogodivščin, s svojo raznolikostjo v vsebini in izrazu nenehno ohranja pozornost in preseneča, konkretnost vsakdanje realnosti pa odpre domišljijski igri ter vsemu tistemu, ki jo pomembno dopolnjuje in osmišlja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
selitev – prilagajanje na novo okolje – sklepanje prijateljstev
Plešoče podobe, ustvarjalna delavnica, vodita Lene Lekše in Nika Rupnik, 8+
LP ne pomeni le Lep pozdrav, ampak je tudi kratica za veliko vinilno ploščo, na kateri so vaši dedki in babice poslušali ABBO in ostale glasbene skupine. Mi pa bomo s pomočjo vinilne plošče, gramofona in tabličnega računalnika animirali različne like, ki jih bomo prej skupaj narisali.
(Primerno za skupino cca 10 otrok, lahko sočasno več skupin, trajanje: 45-60 minut)

Ena-dva-tri, tu živim!, ustvarjalna delavnica, vodita Larisa Kazić / Maša Ogrizek, 6+
Pika in Kraljevič, glavna junaka lutkovne predstave, se preselita iz hiše v stolpnico. Kje pa bi ti najraje živel? Sami si bomo, kot pravi arhitekti, izdelali vrstno hišo, stolpnico ali tipi iz lepenke. Nato si bomo svoja domovanje še prepleskali in opremili s pohištvom ter jih sestavili v mesto.
(Primerno za skupino cca 20 otrok, trajanje: 45-60 minut)
30 minut040 513 116kolektiv.tobiro@gmail.comLarisa Kazić
od 4 do 8 let

Lunožer

Dramska predstava

Lunožer Kulturno društvo Bimbo teater, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 3_5, 5_8
Lunožer je dramska otroška predstava, namenjena otrokom od drugega do osmega leta. Gre za drugo predstavo v sklopu projekta Glavko in Zbrk. Tokrat za zgodbo o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju. Polna luna že tri dni sveti nad gozdom in živalim krade spanec. Ali bo pogumni princ Vito rešil uganko, bo našel skrivnostnega krivca za nastalo zagato in ali je to morda strašni Lunožer, boste izvedeli v novi pripovedi Glavka in Zbrka, pravljičnih debeluščkov, ki pripovedujeta zgodbe, nabrane na svojih dolgih popotovanjih.

Avtor in režiser: Jure Karas

Kostumografka: Aleksandra Šepec

Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar

Izvajalca: Urška Mlakar in Juš Milčinski

Lunožer domiselno in humorno stopnjuje napetost in zanimanje pri otrocih, ki skupaj s pogumnim princem Vitom iščejo razlog, zakaj Luna že tri dni sveti nad gozdom in vznemirja živali, ki ne morejo spati. Dramska uprizoritev, v kateri nastopajo zanimivi, domišljijski in resnični liki, ustvari prostor za miselno in čustveno odzivanje otrok in jih spodbuja k razumevanju različnih socialnih odnosov. Poleg scenske postavitve je treba izpostaviti tudi jezik, razumljiv otrokom v zgodnjem in srednjem otroštvu.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
zgodba – princ – luna – strah – pogum30 minutgibalno_ovirani041728812info@bimboteater.comUrška Mlakar
od 4 do 7 let

Netopir Kazimir

Lutkovna predstava

Netopir Kazimir Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Mali netopir Kazimir staršema in drugim netopirjem nenehno postavlja vprašanja ter tako ves čas kazi mir. Glavno vprašanje, ki mu ne da miru, je, kdo ali kaj pravzaprav je: miš ali ptič ali … Ker mu nihče ne zna odgovoriti, gre najprej povprašat miši. Miši se ne morejo zediniti; bega jih, ker ima Kazimir krila … Miši pa kril nikoli niso imele. Zato ga pošljejo k ptičem, naj njih povpraša, kako je z njim. In sova mu zabrusi, da je le navadna miš, ki leti. Ker ne dobi odgovora niti pri miših niti pri ptičih, se Kazimir razočaran in utrujen od poti odpravi nazaj domov. Na poti gre mimo pokopališča. Tam zagleda kip angela … Vpraša vrabca, kaj oziroma kdo so tisti mali ljudje s perutmi oziroma prhutmi. Angeli, človeški angeli so to, mu odgovori vrabec. In tako Kazimir pride do spoznanja: netopirji so mišji angeli!

Režiser: Matjaž Latin

Avtor likovne podobe: Rok Predin

Dramaturginja: Nina Šorak

Avtorica dramatizacije in lektorica: Metka Damjan

Avtor glasbe: Gregor Stermecki

Vokalna mentorica in korepetitorka: Maja Pihler Stermecki – Bilbi

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Timotej Vidovič

Kostumografka: Mojca Bernjak

Scenski tehnolog: Lucijan Jošt

Lutkovni tehnolog: Primož Mihevc

Izdelovalci lutk in rekvizitov: Primož Mihevc, Mojca Bernjak, Ajda Sitar, Miha Turk in Uroš Kumer

Izdelovalci scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič

Scensko-odrska mojstrica: Svetlana Maloić

Izvajalci: Metka Jurc, Marko Ujc, Maksimiljan Dajčman in Gregor Prah k. g.

Glasbeniki: Luka Herman Geiser – kontrabas, Jože Zadravec – bobni in tolkala, Marko Zaletelj – kitara, Gregor Stermecki – kitara, Simon Spreitzer – glasbena produkcija

Spraševanja radovednega netopirja na poti raziskovanja samega sebe, sveta in svojega mesta v njem uprizoritev konkretizira v dostopno in tekočo pripoved, ki jo bistveno določata tako dramska kot glasbena dramaturgija. Otroški senzibilnosti se približuje z dobrodušno vedoželjno zagnanostjo naslovnega lika, likovno raznolikimi in prikupnimi, samosvoje karakteriziranimi živalskimi liki ter duhovito zastavljenimi situacijami in odnosi. Pozornost ohranjata tudi dinamična animacija odrskega prostora in spevna glasba. Z vsem tem se uprizoritev izriše kot živahno in zabavno vabilo v pravljični svet, ki gledalcem razkriva radost postavljanja vprašanj in presenečenj ob iskanju odgovorov nanje.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
iskanje identitete – radovednost – raziskovanje – vedoželjnost
Predstavi sledi pogovor, preko katerega z gledalci spregovorimo o vseh pomembnih temah, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave. Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok. Izvaja Tanja Lužar.
40 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 4 do 7 let

Rumi in kapitan

Lutkovna predstava

Rumi in kapitan Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Upokojeni kapitan Adrijan ima končno čas, da se odpravi na dolgo plovbo. Za posadko si izbere zvesto psičko Rumi in razvajeno mačko Abo. Trmast in godrnjav se požvižga na nasvete galeba, ki ga svari pred nevihto, in izpluje. Mirna morska gladina se kmalu spremeni v razburkane valove in kapitan krmilo prepusti neustrašni Rumi, sam pa, skupaj z mačje lenobno Abo, utone v globok sen. Nevihta jih potiska proti otoku, na katerem se skrivata pregnanca, prestrašena otroka z mačkonom Juzdahirjem. Sprva nejevoljen kapitan ob stiku z izgubljenima otrokoma spremeni svoj nergaški pogled na svet in nenavadni skupinici nesebično pomaga.

Saša Pavček nas v otroški pesnitvi Rumi in kapitan povabi na plovbo po gladini življenjskih preizkušenj, kjer valove strahu, godrnjanja in sebičnosti premaga mirna gladina poguma, srčnosti in ljubezni.

Režiserka, avtorica likovne podobe in priredbe: Eka Vogelnik

Igrata: Dunja Zupanec in Miha Bezeljak

Dramaturginja: Tanja Lužar

Lektorica: Metka Damjan

Avtorica glasbe: Brina Vogelnik

Glasbeniki: Luka Ropret (kitara, ukulele, balalajka), Blaž Celarec (tolkala) in Nino de Gleria (kontrabas)

Izdelovalka kostumov za lutke: Mojca Bernjak

Izdelovalci lutk in lutkovni tehnologi: Mitja Ritmanič, Aleksander Andželovič in Eka Vogelnik

Izdelovalci scene in scenskih elementov: Eka Vogelnik, Lucijan Jošt, Urban Saletniger, Branko Caserman, Darka Erdelji in Daša Filipovski

Tehnični oblikovalec zvoka: Nino de Gleria

Oblikovalec svetlobe: Gašper Bohinec

Oblikovalec zvoka: Jure Auguštiner

Klasična lutkovna miniatura preplete utrinek vsakdanjega življenja kapitana in njegovih živalskih spremljevalcev ter zgodbo begunske realnosti. Izhodiščno pesnitev v skrajšani obliki dovolj spretno približa mlajšim gledalcem in kljub težki temi dogajanja ne dramatizira, temveč do pomorske dogodivščine v viharnih okoliščinah pristopa s prisrčno neposrednostjo ter poudari predvsem odnos do drugega, pomoč in skupnost vseh živih bitij. Uprizoritev napolnjuje bogastvo jezika, hudomušnost kapitana in živalskih likov, glasbena razgibanost in songi, v pristopu pa jo zaznamuje pogled, ki zmore ostre robove življenja odeti v pomirjujoči objem človeškosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
drugačnost – vzroki in posledice pregnanstva – odnos do sveta – pesnitev in slikanica – klasične lutkovne tehnologije
Pogovor po predstavi, izvaja: Tanja Lužar

Trajanje 30 -45 minut, dolžino in teme zmeraj prilagodimo starosti udeležencev.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 4 do 10 let

Škrat Kuzma dobi nagrado

Dramska predstava

Škrat Kuzma dobi nagrado Slovensko mladinsko gledališče, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 3_5, 5_8, 8_12
Škrati se enkrat mesečno dobivajo in se hvalijo s svojimi dosežki. Tokrat so se srečali gozdni škrat Kuzma pa frizerski, radijski, kuharski, zidarski in tiskarski škrat. Drugi so manjkali, ker so prav takrat razsajale zoprne škratje ošpice. To srečanje je na skrivaj opazovala sraka in slišala, kakšne škratovščine je počel Kuzma. Kmalu ji je postalo jasno, da je za večino težav v gozdu kriv prav on …

Režiser in koreograf: Matjaž Farič

Dramaturginja: Staša Bračič

Kostumografka: Barbara Stupica

Scenografka: Irena Pivka

Avtor glasbe: Sergej Randjelović

Lektorica: Mateja Dermelj

Oblikovalec luči: Matjaž Brišar

Oblikovalec zvoka: Marijan Sajovic

Oblikovalka maske: Tina Prpar

Strokovna sodelavka: Tina Malič

Vodja predstave: Urša Červ

Izvajalci: Ivan Peternelj, Daniel Petković k. g., Ivan Godnič, Blaž Šef, Uroš Kaurin k. g. , Primož Bezjak, Neda R. Bric, Maruša Oblak, Daša Doberšek, Dušan Teropšič k. g., Robert Prebil, Marinka Štern

Uprizoritev hudomušno besedo Svetlane Makarovič oživi v slikovitem in z gibom ter glasbo domiselno razgibanem pravljičnem svetu škratovskih vragolij in živalskega povračila. S kostumi, govorico in obnašanjem nazorno izriše podobe gibkih in simpatičnih kreatur, med katerimi posebej izstopa prikupno nergaški samotar Kuzma. Pestrost živahne druščine in igrivo niansirani posamični značaji nagajivih škratov, ostro zašiljenih živali in mile vilinske pripovedovalke mlade gledalce zapeljejo v iskrivo magijo zgodbe, ki se iz prizorišča kot razprte knjige širi tudi v avditorij in jasno zastavlja vprašanja o naših dejanjih in njihovih posledicah.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Župančičeva nagrada Ivanu Peternelju, med drugim tudi za vlogo škrata Kuzme, 2013
nagajivost – odgovoren odnos do drugih – povračilo za krivice50 minut01 3004 919, 041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 4 do 8 let

Tjulenj

Lutkovna predstava

Tjulenj Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Iz papirnate krajine na odru vznikne življenje v spreminjajočih se oblikah. V igro podob in zvokov se ulovijo vtisi naravnega in prvinskega življenja: atmosfere severnega sija, dinamične scene lova na jelene, zvoki theremina in kompozicije večglasnega petja. Vanjo vstopa tudi moderna civilizacija, ki ta svet ogroža. Tam, kjer se danes razprostirajo mesta, so nekoč namreč drseli v morje ledeniki. Kjer se danes gnetejo trume avtomobilov, so nekoč na sever bežale črede losov, ki so jim sledili Laponci.

Režiser in avtor predstave: Matija Solce

Avtor likovne podobe in scenografije: Brane Solce

Dramaturginja: Jelena Sitar Cvetko

Asistentka režije: Tjaša Bertoncelj

Avtorica glasbe: Zvezdana Novaković

Igrajo: Miha Arh, Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic, Filip Šebšajević k. g., Zvezdana Novaković k. g.

Z izvirno scensko, animacijsko in glasbeno zasnovo Tjulenj uprizoritveno situacijo začrta kot povabilo k opazovanju in raziskovanju daljne dežele, pri čimer se naslanja predvsem na vizualne podobe in zvočnost inuitske kulture ter okolja. Uprizoritev kot delovni material odlično uporabi papir in njegove možnosti transformacij. Iz scenografije čarobne papirnate krajine s precizno animacijo vznikajo živalske in človeške figure, posamične impresije in drobne prigode. Vlogo pripovedne niti prevzame glas izvajalcev, z igrivimi, nenavadnimi in skrivnostnimi oblikovnimi pojavi podčrtan kot prehod v čudežnost bivajočega in okrepljen kot vezivo skupnosti. Kompozicija dogodka je živa, sočasna, eksperimentalna in vključujoča; priklicuje domišljijo in svež pogled na oblike življenja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ekologija – narava55 minutintelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 4 do 7 let

Vrvica, ki je rešila svet

Pripovedovalska predstava, Interaktivna predstava

Vrvica, ki je rešila svet Kulturno umetniško društvo Transformator, , Osrednjeslovenska Pripovedovalska predstava, Interaktivna predstava 3_5, 5_8
Predstava Vrvica, ki je rešila svet obuja tradicionalni način pripovedovanja zgodb s pomočjo figuric iz vrvice. Pripoved izhaja iz bogate inuitske mitologije in otroke popelje od nastanka sveta pa vse do današnjih dni. Ves ta čas sožitje ljudi z naravo spremljajo Kalupaliki, bitja iz inuitske mitologije z zeleno kožo in dolgimi kremplji, pol ribe pol ljudje. Kalupaliki v zgodbi varujejo naravo in skrbijo za ravnovesje med njo in človekom, s svojo grožnjo pa opozarjajo, kako nevarno je, če se ravnovesje poruši. Predstava skozi starodavno pravljico nagovarja gledalce, naj se zavejo nevarnosti, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, in kaj lahko sami naredijo, da do nje ne bi prišlo.

Režiser in avtor besedila: Jaka Andrej Vojevec

Izvajalci: Barbara Polajnar, Jaka Andrej Vojevec in Danijela Zajc / Jan Franc Podbrežnik

Dramaturginja: Urša Adamič

Stiki z javnostjo: Anamarija Nađ, Jelka Šutej Adamič

Produkcija: KUDTransformator, Barbara Polajnar

Foto: Amadej Canjuga

Video in oblikovanje: Urša Rahne

Izvirna zasnova uprizoritve najde jasno sidrišče v inovativni rabi vrvice kot povezovalnega elementa vsebine zgodbe, samega dejanja pripovedovanja ter širitve pripovednega okvira z animacijo, senčnim gledališčem, igro in interakcijo, ko vrvica postane rekvizit, lutka in scenski element. Uprizoritvena situacija klobčič pripovedi spretno razvija med pravljico iz preteklosti in realnostjo današnjega vsakdana, živo naslovitev problemskih vidikov preplete s humorjem in tke verze z bogatim besediščem. Čeprav je izpeljava mestoma neizbrušena in didaktična, vseskozi ohranja napetost zgodbe in ustvarjalni naboj neposredne komunikacije, prepričljive tako v sporočilnosti izraza kot pri (p)odpiranju domišljije.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
okoljevarstvo – solidarnost – enakopravnost spolov – zdrav življenjski slog
Figurice iz vrvice: izurite prste in izdelajte najljubšo figuro iz vrvice.

Oblečene figurice: enostavne figure iz predstave boste lahko po želji oblekle_i z uporabo odpadnega tekstila.

Delavnica izolacije DNK : izolirajte svoj DNK in bodite pripravljene_i na prihodnost.

Izvajalec: KUD Transformator; trajanje: 30 minut
45 minutgibalno_ovirani051 335 329transformator.toslo@gmail.comBarbara Polajnar
od 4 do 9 let

Zadnji ulov

Lutkovna predstava, Interaktivna predstava, Ulična predstava

Zadnji ulov Gledališče Ane Monro, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava, Interaktivna predstava, Ulična predstava 3_5, 5_8, 8_12
Ali v morju že plava poslednja riba? Je to orada? Morda brancin ali cipelj? In kaj storiti z njo, ko jo ulovimo: jo speči in pojesti, nagačiti in obesiti, ali poslati v dar bogovom morja?

Interaktivna predstava Zadnji ulov z igralci na hoduljah, odlično glasbo ter atraktivnimi kostumi, rekviziti in scenskimi elementi (prava ribiška ladja, velika lutka), ki so izdelani iz recikliranih odpadnih materialov, na zabaven način interpretira pereč aktualen problem totalnega izlova rib in vse večje onesnaženosti morij z odpadno plastiko, ter ozavešča o tej tematiki, ki zadeva celotno človeštvo in ves planet – če se tega zavedamo, ali ne.

Scenarij, režija: Goro Osojnik

Besedila: Polona Prosen

Glasba: Goran Završnik

Lutke, animacija: Brane Solce

Kostumografija: Tina Žen

Scenografija: Majda Krivograd

Pevska vodja: Tea Vidmar

Kostumi: Tina Žen

Izdelava ladje: Anže Kreč, Majda Krivograd, Tina Žen

Strokovna sodelavka: Katarina Trstenjak

Nastopajoči: Anja Bezlova, Goran Završnik, Doroteja Puksič, Ema Herlec, Mistral Majer, Sanja Gorišek, Urška Opeka, Matjaž Ocvirk

Zadnji ulov s spretno vključitvijo gledalcev v celostno uprizoritveno situacijo in živahno razgibanim dogajanjem nevsiljivo razpira tematiko človekovega odnosa do narave ter drugih živih bitij. Idejno zasnovo skupnega življenjskega prostora podčrtuje s premišljeno vpeljavo interaktivnosti in domiselnimi recikliranimi kostumi ter scenskimi elementi. Z uravnoteženim prepletom igre, animacije in pesmi ter izvedbeno igrivostjo je uprizoritev pestra v rabi uprizoritvenih sredstvih in iskriva v neposredni komunikaciji. Ob tem pa jasno izhodiščno vprašanje razvije skozi nazorno, a stvarno zgodbo brez poenostavitev ter izlušči v konkreten problemski nagovor mladih gledalcev.
Onesnaženost okolja – ozaveščanje o lastni vlogi pri ohranjanju planeta40 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 723 146goro.anamonro@gmail.comGoro Osojnik
od 5 do 10 let

Čarovnik iz Oza

Dramska predstava, Glasbena predstava

Čarovnik iz Oza Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška Dramska predstava, Glasbena predstava 5_8, 8_12
Dorotejo ujame tornado, ki jo pripelje v čudovito in sanjsko deželo Oz. Kljub očarljivosti omamne dežele Doroteja čuti domotožje po ljubeči teti in stricu, zato se želi vrniti domov. A vrnitev ni tako preprosta. Najprej mora prepešačiti pol dežele do glavnega čarovnika Oza, edinega, ki ji lahko pomaga. Na poti sreča še Strašilo, ki nima možganov, in ga povabi zraven. Nato se jima pridružita še Pločevinasti človek brez srca in Lev brez poguma. Vsi trije gredo z junakinjo po tisto, kar jim manjka, da bi našli srečo in zadovoljstvo. Zgodba je čez noč postala uspešnica in v obliki muzikala kmalu doživela prvo uprizoritev na broadwayskih odrih, najbolj pa jo poznamo po filmu Čarovnik iz Oza režiserja Victorja Fleminga iz leta 1939 ter po pesmi Over the Rainbow.

Avtor priredbe in režiser: Miha Golob

Avtor songov: Jani Kovačič

Avtor glasbe: Boštjan Gombač

Dramaturginja: Tereza Gregorič

Lektor: Srečko Fišer

Kostumografka: Jelena Proković

Scenografka: Petra Veber

Koreografa: Nastja Bremec, Michal Rynia

Oblikovalec luči: Samo Oblokar

Izvajalci: Anuša Kodelja, Jože Hrovat, Dušanka Ristić, Peter Harl, Matija Rupel, Medea Novak, Ana Facchini, Arna Hadžialjević, Blaž Valič

Zgodbo o deklici Doroteji, ki jo tornado odnese v sanjsko deželo Oz, sodobni otroci in njihovi starši poznajo predvsem po njeni znameniti in privlačni filmski upodobitvi. Dramskoglasbena uprizoritev, ki je postavljena na izčiščeno, vizualno dognano in obenem izrazito funkcionalno prizorišče, po eni strani sledi zgodbi izbrane predloge in njenim temeljnim vsebinskim premisam, po drugi pa spodbudi otrokovo domišljijo ter krepi njegov čut za vrednote, kot so prijateljstvo, sodelovanje in pogum.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
prijateljstvo – odraščanje – samostojnost – drugačnost – sprejemanje70 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani05 335 22 04, 051 634 946organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 5 do 12 let

InterKlepec

Pripovedovalska predstava, Interaktivna predstava

InterKlepec Bivak KŠTD, Kulturno umetniško društvo Adapter, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Pripovedovalska predstava, Interaktivna predstava 3_5, 5_8, 8_12, 12_14
InterKlepec je interaktivna, interžanrska, intergeneracijska in intermedijska predstava. Gre za animiran improvizacijsko, glasbeno, pripovedovalski dogodek, v katerem se glasbenik Žiga Golob, ilustrator dr. Horowitz ter pripovedovalec Rok Kušlan skupaj lotijo ljudskega junaka Petra Klepca, katerega zgodbo je zapisalo več avtorjev.

Izvajalci mešajo Rudežev, Čaterjev, Bevkov in Cankarjev zapis ter publiko povabjo k soustvarjanju povsem nove verzije Petra Klepca. Rezultat interakcije med publiko in ustvarjalci je vsakič drugačen InterKlepec. Nastalo zgodbo Rok nato poda ob glasbeni spremljavi Žige in likovni upodobitvi dr. Horowitza, ki seveda prav tako nastajata po nareku obiskovalcev.

Glasbenik: Žiga Golob

Ilustrator: Ciril Horjak aka dr. Horowitz

Pripovedovalec: Rok Kušlan

Izvršna producentka: Mojca Zupanič

InterKlepec zgodbo o Petru Klepcu uokviri v specifičen format, v katerem se prepletejo pripoved, risba in glasba, predvsem pa ga zaznamuje živost in nepredvidljivost dogodka, ki ga sooblikujejo gledalci s svojimi predlogi in izbirami med različnimi verzijami zgodbe. Sproščenost situacije predstava premišljeno kombinira z usmerjenim vodenjem ter se spretno giblje med pripravljenim gradivom in improvizacijo na odzive gledalcev. Njihovo sodelovanje in domišljijo spodbuja tudi v živo nastajajoča likovna upodobitev, mestoma hudomušna materializacija podanih predlogov. Z zaključno izpeljavo nastale ilustrirane pripovedi ob zvočni spremljavi glasbenika in občinstva se InterKlepec zaokroži kot komunikativna družabna igra, polna lahkotnega ustvarjalnega toka, živahne in iskrive skupne kreacije.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
Peter Klepec – ljudsko slovstvo – vile – Turki – Krsnik
Možnost izvedbe delavnic s posameznimi izvajalci predstave in nastanek nove končne uprizoritve.
50 minut041 924 515kultura_org@yahoo.comMojca Zupanič
od 5 do 9 let

Kako zorijo ježevci

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Kako zorijo ježevci Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava, Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Ježevec Helge pravzaprav ne ve, kdaj ježevec dozori … Toda ko pade s češnje, se nenadoma znajde v kolesju nenavadnih in prismuknjenih prizorov. V družbi ježevke Nikozije raziskuje svet prebrisanih in prikupnih živali, ki počnejo vse to, kar počnemo ljudje: slikajo, se zaljubljajo, pojejo, lenarijo, šofirajo, nakupujejo in pometajo. Helge in Nikozija počneta same zanimive reči: iščeta spomin, ki bi se ju močno držal za tačko, se hladita na bodicah, lovita sladolede, poslušata koncerte, si za rojstni dan pošiljata telegrame in se zabavata ob norčavih dogodivščinah z drugimi živalmi. Z bliskovitim mungom, ki vedno zamuja, pa z opotekajočim goriležem na motorinu. Medtem ko se v tem razgibanem svetu, ki je včasih brez logike in smiseln le samemu sebi, odvijajo takšne in drugačne prigode, podlasec Svit (pometalec in pisatelj hkrati) vseskozi vztrajno pometa črke in jih zbira … Saj se le z njimi naša predstava zdaj končno lahko zares začne.

Režiser: Bojan Labovič

Avtor likovne podobe: Damijan Stepančič

Dramaturginja: Zala Dobovšek

Avtor glasbe: Vasko Atanasovski

Lektorica: Metka Damjan

Oblikovalec zvoka: Mitja Pastirk

Oblikovalec svetlobe: Urban Kolarič

Lutkovni tehnolog: Primož Mihevc

Izdelovalci lutk in rekvizitov: Darka Erdelji, Mojca Bernjak,Primož Mihevc

Kostumografka in izdelovalka kostumov: Mojca Bernjak

Izdelovalca scenskih elementov: Lucijan Jošt,Igor Vidovič

Izvajalci: Uroš Kaurin, Dunja Zupanec, Danilo Trstenjak

Niz kratkih zgodb, ki v pronicljivih besednih igrah izluščijo nepričakovane preobrate in vsakdanje prigode nenavadnih živali zasukajo v neobičajni perspektivi, je uprizorjenih z gledališko polnokrvno ustvarjalno domišljijo. Tu ni klasične strukture dogajalnega razvoja in smiselno zaokrožene pomenskosti. Zabavne situacije, srečanja, domislice in paradoksi sooblikujejo podobo sveta kot igrišča, v katerem si prostor enakovredno delijo živali, ljudje, narava in predmeti. Razigrano dogajanje v peskovniku in okoli njega je polno humornih prebliskov in presenečenj ter navdušujoče v prepletu animacije in giba, domiselni podobi lutk, celostno usklajeni vizualni in glasbeni podobi. Ob tem odlično prepleta vtis spontane igrivosti z natančnostjo izvedbe pri lovljenju smislov in nesmislov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
absurd v otroški književnosti – raznolikost sveta, običajev in živih bitij – vrste lutk – ustvarjalnost z reciklažo
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
40 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 9 let

Kekec

Plesna predstava

Kekec Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Plesna predstava 5_8, 8_12
Iz domače vasi ob vznožju ene izmed planot Julijskih Alp se trije prijatelji – Kekec, Rožle in Mojca – odpravijo na izlet. Njihovo idilo zmoti prihod zeliščarice Pehte v spremstvu velikega ovčarja Volka. Rožle je od strahu zbežal, Kekec pa se je Pehti uprl. Da bi obvaroval Mojco, Kekec zamoti Pehto. Ko ga ta naposled ujame, ga zaklene v svojo kaščo, ključ pa skrije. Medtem ko Kekec spoznava nenavadni Pehtin »laboratorij«, se spoprijatelji z Volkom, ki mu prinese ključe. Kekec iz Pehtine kajže vzame še zdravilo za Mojco, nato pa pohiti proti njeni domačiji. Po le nekaj kapljicah zdravila Mojca spregleda, prijatelji pa se spet veselo prepustijo otroškim nagajivostim.

Avtor koncepta in koreograf: Edward Clug

Soavtor koncepta: Boštjan Narat

Avtorji glasbe: Katalena

Izvajalci: solisti in baletni ansambel Opere in Baleta SNG Maribor

Otroški balet prepričljivo izoblikuje življenje in okolje ponarodelega junaka ter z jasno glasbeno in koreografsko avtorsko vizijo stari planinski pripovedi vdihne sodobno preobleko. Stroga vsebinska zamejitev in izčiščenost zgodbe, pa tudi minimalistična scenografska zasnova pozornost usmerjajo na dinamično gibalno in glasbeno podobo, ki vseskozi vstopata v živahen in igriv dialog. Predstava like in dogajanje izriše z navihanim, karakterno izpovednim in komunikativnim, mestoma duhovitim plesnim jezikom, ki mlade gledalce podpira v senzibilnosti za plesno govorico. Dogajalni ritem in radoživ duh pogumnega dečka podpirajo tudi glasbeni komadi s privlačno udarnim nabojem sodobnih aranžmajev nekaterih poznanih motivov Kekčevih napevov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – sprejemanje drugačnosti – ljubezen do živali50 minutgibalno_ovirani02 250 61 35darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 5 do 9 let

Lučka Regrat

Lutkovna predstava

Lučka Regrat Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Vsak regrat dobi enkrat lučko. Le kdo je še ni pihnil in potem opazoval zasanjanega lebdenja njenih malih lučk po zraku? A Lučka Regrat ni navadna lučka. In tudi ni navaden regrat. Ker bi se rada videla, se s travnika odpravi v mesto. Tam se ljudje gledajo v izložbe in hodijo v kino in v gledališče, da bi gledali sami sebe. Ljudje, izve Lučka, so nori sami nase. Vsako zrcalo pa jih ima tudi malo za norca, zato so ljudje žalostni, ker v ogledalih svojih pravih odsevov ne vidijo.

Režiserka:Maruša Kink

Avtorica likovne podobe:Tina Dobrajc

Avtor glasbe: Kristijan Krajnčan

Avtorji besedil songov: Maruša Kink, Kristina Mihelj, Kristijan Krajnčan (Poletje in morje ter Senena kopica avtor Gregor Strniša)

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Lektorica: Metka Damjan

Dramaturška sodelavka: Kristina Mihelj

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Aleš Erjavec

Izvajalci: Maja Kunšič, Gašper Malnar, Katja Povše k.g., Gregor Prah k.g.

Lučka Regrat samosvojo Strniševo pravljico prevede v čaroben scenski, lutkovni in glasbeni jezik ter ustvarja vtis čudežnega in poetičnega. Ambientalna uprizoritev gledalce posede v neposredno bližino dogajanja, dinamično mizansceno preplete z liričnim in pravljičnim vzdušjem ter pred linearno logiko daje prednost vzpostavljanju posebnega razpoloženja, ki razpira drugačno dojemljivost do vsakdanjega. V spretnih premenah igre, animacije in songov izoblikuje svet, v katerem šteje vsako bitje, od najmanjše rastline do živali in človeka, in v katerem je zemeljska površina enako pomembna kot zvezdnato nebo. To harmonijo vesolja, v kateri vsako bitje išče svoje mesto pod soncem, prešije s številnimi uprizoritvenimi presenečenji in spodbuja k občutljivi pozornosti do vsega okoli nas.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

Dopolnilno mnenje pedagoga in razvojnega psihologa:

Pri potovanju Lučke Regrat od semena do radovedne punčke, ki si želi ugledati svojo podobo v zrcalu, ter do tisočih drobnih lučk, ki se razletijo na vse strani, uprizoritev ohranja drobce neulovljivosti in skrivnostnosti Strniševega kompleksnega poetičnega vesolja, polnega simbolnih in metaforičnih detajlov, kar za najmlajše gledalce lahko deluje nekoliko manj oprijemljivo, zato v pripravi na ogled svetujemo seznanitev s slikanico in njeno zgodbo.

Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
pravljica – življenje – popotovanje35 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 10 let

Male nočne zgodbe

Lutkovna predstava

Male nočne zgodbe Mednarodni center lutkovne umetnosti, , Obalno-kraška Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Ko pade noč in se svet ljudi za nekaj časa umiri v svojem vrtinčenju, poskuša pisatelj napisati povest. Utrujen zaspi in v njegovih sanjah oživijo predmeti okrog njega in liki, o katerih je hotel pisati: divji bikec in torero, polžek in tekaški čevelj, strašna muha, zaljubljena žaba … Nastopajo lutke z izvirnimi mehanizmi za animacijo.

Avtor, igralec: Matija Solce

Režija: Vida Cerkvenik Bren

Male nočne zgodbe gledalce interaktivno pritegnejo v intimni svet pisatelja v ustvarjalni zagati in izoblikujejo situacijo, ki lahkotno prehaja med domišljijo, sanjami in resničnostjo. Navdihujoča avtorska uprizoritev namiguje, da lahko skupaj pišemo zgodbe, v katerih domišljija postaja otipljiva resničnost. Odlikuje se po lucidnem lutkovnem mišljenju, ki se v kompoziciji situacije napaja v sproščeni kombinaciji animacije predmetov, zvokov ali besed, glasbe, ritma in svetlobe. Z izvirnim oblikovanjem lutk v nizu prigod oživi duhovite karakterje, ki z domiselnimi povezavami gledalcu omogočajo lastne ustvarjalne navezave. Ob tem z energično izvedbo krepi vtis spontane neposrednosti živega dogodka in spodbuja intenzivnost celovitega doživetja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za animacijo in predstavo kot celoto na 53. festivalu Loutkářská Chrudim, Chrudim (Češka republika), 2004
- posebna nagrada na mednarodnem festivalu Mateřinka, Praga (Češka republika), 2005
- najboljša predstava na gledališkem festivalu Zlomvaz, Praga (Češka republika), 2005
- nagrada za animacijo na 3. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2005
- nagrada za animacijo in lutke na Mednarodnem lutkovnem festivalu PIF Zagreb, Zagreb (Hrvaška), 2006
- nagrada “Blessed gift” na Mednarodnem gledališkem festivalu za otroke, mladino in odrasle Tallin Teater Treff, Tallin (Estonija), 2007
- nagrada za igro na 15. mednarodnem festivalu gledališča za otroke, Subotica (Srbija), 2008
- nagrada “Zlata ptica” v kategoriji scenske umetnosti, 2008
ekspresivne, karakterne lutke – različne lutkovne tehnike – interakcija s publiko – glasbena dramaturgija – situacijska komika
Delavnica predmetnega gledališča v dolžini ene šolske ure za en razred učencev/dijakov. Delavnica je prilagojena starosti udeležencev.
45 minutgibalno_ovirani040 472 730, 041 778 061matija_solce@yahoo.comMatija Solce
od 5 do 9 let

Možiček žebljiček

Lutkovna predstava

Možiček žebljiček Lutkovno gledališče Maribor, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Podravska, Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Oče je imel dva sinova, Darka in Janka. Bratca sta najraje na svetu poslušala pravljice, ki jima jih je pripovedoval njun očka. Pa ne samo poslušala, tudi zaigrala sta jih rada. Kajti v pravljicah je vse dovoljeno. Otrok lahko postane najmočnejši fantek na svetu, ki samo z enim prstom na roki zaustavi vse avtomobile in avtobuse na cesti … Dva žebljička na okenski polici se v soju svita spremenita v prijazna črna gospodka … Nerodni otroci padejo skozi luknjo na drugi konec sveta, kjer jih preganjata ponev in pošvedran čevelj … Ampak v pravljicah se vedno vse srečno konča, čeprav na pol raztrgaš celo mesto, na potepu po ulicah izgubiš svojo obleko … in celo, če se sredi noči v tvoji sobi pojavi volk.

Predstava Možiček žebljiček je kolaž kratkih zgodb, ki jih je za otroke napisal pisatelj Lojze Kovačič. V predstavi je uprizorjenih sedem pravljic iz njegove zbirke Zgodbe iz mesta Rič-Rač.

Režiserka: Jelena Sitar Cvetko

Avtor likovne podobe: Svjetlan Junaković

Dramaturg: Anže Virant

Lektorica: Metka Damjan

Avtor glasbe: Igor Cvetko

Svetovalec za beatbox: Žiga Žmavc

Kostumografka: Mojca Bernjak

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Scenski tehnolog: Lucijan Jošt

Lutkovni tehnolog: Primož Mihevc

Oblikovalka in izdelovalka lutk: Darka Erdelji

Izdelovalci rekvizitov: Darka Erdelji, Mojca Bernjak, Primož Mihevc, Uroš Kumer (študijsko) in Brina Fekonja (študijsko)

Asistent režije: Danilo Trstenjak

Izdelovalci scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič

Igralci: Danilo Trstenjak, Gregor Prah k. g. in Andraž Jug k. g.

Možiček žebljiček Kovačičeve zgodbe vpne v svet družinske igre; v tem uprizoritvenem okviru pripovednost brezšivno prehaja v otroško in odrsko igro ter v animacijo lutk in predmetov, realnost pa v brezmejnost otroške fantazije. Uprizoritev navdihujočo razigranost črpa v domišljeni preprostosti zasnove lutk, animacije in scenskih elementov, ki dokazuje, da je vsakdanjost igrišče, na katerem lahko vsak predmet oživi in postane lutka. Pravljični temperament zaznamuje prepričljiv spoj lutkovnega pristopa in narave izbranih zgodb, epizodno nizanje zgodb pa tekoče poveže v brezčasje otroškega doživljanja sveta, ki ga v odrski strukturi poganja izvedbena in režijska igrivost, domiselna raba raznovrstnih lutkovnih tehnik in zvočnega ritma glasu.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
pravljičarstvo – domišljija – odnosi v družini – beatbox – predmetno gledališče
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
45 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 10 let

Nanine pesmi

Glasbena predstava, Plesna predstava

Nanine pesmi Cankarjev dom, Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska, Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Plesna predstava 3_5, 5_8, 8_12
V predstavi se pretanjeno povezujeta svetova dedka in vnukinje: dedek je otrokov vodnik skozi sence tega sveta in oznanjevalec njegovih čarov, vnukinja je dedkova igriva učiteljica preprostih resnic. Ježek z vso toplino človeškega srca ustvari ljubečo povezanost minljivih življenj, slavospev otroštvu in otroškemu duhu. V pesmih je zvrhan koš ljubeznivih navihanosti, mesečevih solz, krotenja morja, zvonkega smeha, sončnih kažipotov, življenjskih resnic, maškarad in modrosti. »Rod rodu si roko podaja« v ljubeči in krhki bližini. Skladbe dopolnjujejo iskrivi pogovori dedka in vnukinje, vpeti v na videz drobne vsakodnevne situacije, ki jih polno, pisano, občutljivo vzpostavlja in povezuje ples.

režiserka in koreografinja: Valentina Turcu

avtor pesmi: Frane Milčinski – Ježek

avtorja glasbenih aranžmajev: Jani Hace, Matija Krečič

avtor veznega besedila: Nejc Gazvoda

skladatelji: Anja Pavlin, Jan Medle, Peter Penko, Janez Dovč, Tomaž Okroglič Rous, Jani Hace

avtor videa: Rok Predin

scenograf: Matic Kašnik

kostumografinja: Nataša Recer

dramaturški sodelavec: Vili Ravnjak

oblikovalec luči: Tomaž Premzl

tonski mojster: Gregor Mendaš

miks in mastering: Danilo Ženko

glasbeni producent: Jani Hace

inšpicient: Matjaž Marin

ZASEDBA

Nana Milčinski, Bojan Maroševič

Baletni ansambel SNG Maribor: Ema Perič, Adriana Cioata, Metka Masten, Ines Uroševič, Tanja Baronik; Tiberiu Marta, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Vadim Kurgajev, Mircea Golescu, Cristian Popovici, Tim Dolinšek

elektronski bas, elektronska tolkala, kitare, akustična in električna bas kitara, klavir, bas ukulele, programiranje: Jani Hace

Simfonični orkester SNG Maribor

dirigent: Simon Robinson

koncertna mojstrica: Oksana Pečeny Dolenc

zbor Opere SNG Maribor

zborovodkinja: Zsuzsa Budavari Novak

harfa: Astrid Kljun

violini: Izabela Hace, Matija Krečič

Uprizoritev Ježkovo poezijo prelije v elegantno scensko delo, kjer se poezija, glasba, ples in igra ter vizualna podoba enakovredno spojijo v harmonični celoti. Dogajanje, vpeto v vsakdanje igrivosti, strahove in želje ter razprto v brezmejnost domišljije in sanj, priča o pomirjujoči bližini med deklico in dedkom ter zrcali razburkanost vrtiljaka sveta, polnega ugank o življenju in človeku. Izčiščena estetska podoba z dinamičnimi kompozicijami plesno-gledaliških prizorov, razkošno glasbeno podobo in razgibano odrsko imaginacijo ustvari vzdušje poetične, pravljične stvarnosti, ob tem pa s premišljenim uravnavanjem razpoloženj splete prepričljiv dramaturški lok vse od hudomušne navihanosti in intimnih izzivov do neizogibnega minevanja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
družina – odraščanje – minevanje – radovednost – domišljija
Pedagoško gradivo je oblikovano v dveh delih:
- priprava na ogled
- obravnava po ogledu, in sicer: vodeni pogovor, nato učne, vzgojne in ustvarjalne vsebine, predlogi za branje
Namenjeno je samostojni uporabi strokovnih delavcev v okviru šolskega in obšolskega dela oz. kot vodilo individualne obravnave v družini.

Po dogovoru lahko katero od vsebin iz gradiv izvede gledališče.
45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani02 250 61 35; 02 250 61 39darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 5 do 11 let

Nebo nad menoj

Lutkovna predstava, Eksperimentalna predstava

Nebo nad menoj Lutkovno gledališče Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče, Center urbane kulture kino Šiška, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Eksperimentalna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Gledališki dokumentarec Nebo nad menoj nas popelje tja, kamor redko stopi človeška noga, kjer so pogoji bivanja drugačni kot pri nas, kjer gozdovi ne uspevajo več in kjer se je življenje prilagodilo enim izmed najbolj skrajnih razmer na svetu. To je Arktika, kraljestvo polarnega medveda, morska pokrajina, ki jo večino časa prekriva debela plast ledu in snega. To je tudi območje velike biotske raznovrstnosti, ki vsak dan razkriva nove zgodbe s področja ekologije.

Režiser: Tin Grabnar

Igrata: Anita Gregorec, Lovro Finžgar

Dramaturginji: Tjaša Bertoncelj, Nina Šorak

Avtorica likovne podobe lutk: Jasna Vastl

Scenograf: Tin Grabnar

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Violina: Pavla Smrekar

Lektorici: Mateja Dermelj, Tina Malič

Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner

Oblikovalka zvočnih efektov: Mateja Starič

Asistentka likovne podobe lutk: Nastja Miheljak

Svetovalka za scenografijo: Sara Slivnik

Uprizoritev tematiko podnebnih in okoljskih sprememb gledalcem približuje s konkretno zgodbo polarnega medveda in preprosto linearno pripovedjo, obenem pa jo z domiselno scensko in animacijsko zasnovo ves čas odpira širšem kontekstu in pomenskim razsežnostim. Prav odrska forma s scenografsko subtilno izrisanimi vezmi med posamičnim ekosistemom in globalnostjo planeta ter s človeškim upravljanjem materiala in gledalčevim pogledom v ogledalu zrcali idejno os uprizoritve – povezanost mikro in makro sistemov ter razmerje med človekom in naravo, ki se giblje v krožnicah sovplivanja in soodnosnosti. Inovativna vizualna gradnja odrske podobe neolepšano, stvarno dokumentarno podajanje pripovedi uokviri v estetski, poetičen ambient in tenkočuten pristop do vsebine.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ekologija – podnebne spremembe – narava40 minut01 2000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 9 let

OHO

Plesna predstava, Multimedijska predstava

OHO Zavod EN-KNAP, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Multimedijska predstava 3_5, 5_8, 8_12
Predstava OHO vabi v barvit svet mnogoterih zgodbic, ki se porajajo in razblinjajo v sozvočju giba in glasbe spodbuja otroško domišljijo z lahkotnim prehajanjem med kratkimi, hudomušnimi prizori, kot bi opazovali mešanico nemega filma, risanke in gledališča.

Ponekod smešna, ponekod burna, predvsem pa nepredvidljiva zvočna slika, Kristini Aleksovi in Loupu Abramoviciju dovoljuje svobodo, da brez besed in predvsem z gibom in mimiko pripovedujeta svoje zgodbe. Zgodba namreč ni trdna kot skala, temveč se velikokrat pojavi zgolj kot sugestija, išče sozvočje z naravo otroške pozornosti in fascinira z gestami iz katerih se razvijajo posamezne pripovedi, zvočne in barvne pokrajine.

Režija: Bojan Jablanovec

Asistentka režiserja: Anita Wach

Kostumografija in scenografija: Olja Grubić

Avtor glasbe: Andrej Fon

Izvajalci glasbe: Andrej Fon, Jure Boršič, Gal Furlan

Oblikovanje svetlobe: Leon Curk

Tehnična izvedba: Leon Curk, Gal Škrjanec Skaberne

Avtorska uprizoritev v središče postavi dih in domišljijo ter iskrivo udejanja osnovni princip vsakega dejanja ustvarjanja in kreacije, namreč kako ti gibali življenja napolnita telo, ga zganeta v različne smeri in oblikujeta v najrazličnejše podobe in prizore. V tej ideji je uprizoritev izvirno plesna, na izrazni ravni pa sproščeno prepleta gib in mimiko, dialog med odrskim dogajanjem in projicirano animirano ilustracijo ter zvočno sliko. V kratkih šegavih prizorih je izpeljava zabavna in lahkotna, a tudi tehtno usidrana v zastavljeni okvir. Preko igrive dogodivščine pozornost usmerja na telo in njegove vzgibe, zaznavanje telesa v prostoru, v odnosu med izvajalcema in na slike, ki jih gibanje poraja. Ob tem se široko odpira polju neskončne domišljije in njene moči porajanja novih zgodb.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
narava otroške domišljije – spodbujanje kreativnosti – abstraktnost – konkretnost35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani040 463 762goran.pakozdi@en-knap.comGoran Pakozdi
od 5 do 10 let

Ostržek

Lutkovna predstava

Ostržek Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Zgodba o Ostržku je neverjetna pustolovščina, ki je vznemirjala že mnoge generacije in je živa še danes. Ostržek je metafora tega, kako tudi napake oblikujejo človeka.

Napake niso nujno nekaj slabega; pogosto so edini način, da življenje bolje razumemo in se spreminjamo. Italijanski pisatelj Gianni Rodari je nekoč dejal, da so napake nujne kot kruh in pogosto celo lepe, na primer poševni stolp v Pisi.

Z napako in s kosom lesa se začne naša predstava. Lutkarjev kovček z orodjem, stare lutke in tiste, ki so bile pravkar oblikovane, postanejo naš oder in naši liki. Zgodba nam v gledališkem jeziku razkriva povsem nove pomene. Nekatere lutke iz predstave so delo Antona Jezovška (1905-1992), znanega mariborskega oblikovalca lutk, in so del zbirke Lutkovnega gledališča Maribor. Nagovorile so nas – čakajoč na policah na čiščenje in obnovo. Prepričani smo, da jim novo življenje godi, saj jih je mojster Jezovšek ustvaril za druženje z igralci in odrom.

Režiser in avtor likovne podobe: Matteo Spiazzi

Igralec: Miha Bezeljak

Lektorica: Metka Damjan

Kostumografka in izdelovalka kostumov: Mojca Bernjak

Oblikovalec lutk in scenske opreme: Primož Mihevc

Poslikava scene in lutk: Darka Erdelji

Mojster luči: Miljenko Knezoci

Mariborski Ostržek je domiselna predstava predmetnega gledališča, ki se sestavi na osrednji osi zgodbe o transformaciji kosa lesa v živega dečka kot temeljni metafori lutkovne umetnosti. Poglavitni predmet animacije in živi odrski akterji tako postanejo kosi lesa in mizarskega orodja za njegovo oblikovanje (poleg njih pa še nekaj ročnih in prstnih lutk iz gledališke zbirke). Izčiščena uprizoritvena zasnova opusti enostavno literarno naracijo v prid igrivo-raziskovalnem pogledu, ki v ospredje postavlja gibalno, vizualno in zvočno naravo dogajanja, pa tudi samo ustvarjalno veščino igralca-animatorja. Osnovni okruški zgodbe postanejo motivno-situacijske postaje na potovanju, ki ponuja obilo iskrivih spodbud za svobodo domišljije.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
gledališče predmetov – soočanje z napakami – učenje iz napak – tradicija oblikovanja lutk
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 12 let

Peter in volk

Plesna predstava

Peter in volk Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava 5_8, 8_12
Peter je neugnan deček, ki ga nikoli ni strah. Rad se izmuzne dedku na travnik pred hišo v bližini gozda. Na potepih ga spremljajo prijateljice račka, ptičica in mačka. Nekega dne, ko se vsi štirje zabavajo na travniku z veliko mlako na sredi, se iz gozda priklati velik siv volk, a Peter, ki se nikogar ne boji, ga s pomočjo ptičice užene v kozji rog.

Avtor besedila: Sergej Sergejevič Prokofjev

Avtorica adaptacije: Jana Pavlič

Glasbeni vodja in dirigent: Aleksandar Spasić

Koreograf in režiser: Ivan Peternelj

Scenografka in kostumografka: Barbara Stupica

Oblikovalec svetlobe: Jaka Šimenc

Dramaturginja: Jana Pavlič

Lektorica: Maja Cerar

Koncertni mojster: Gregor Traven

Asistentka dirigenta in druga dirigentka: Mojca Lavrenčič

Asistentka predstave: Georgeta Capraroui

Plesalci: Filippo Jorio/ Owen Lane/Richèl Wieles, Hugo Mbeng/ Yujin Muraishi/ Filip Viljušić, Tomaž Horvat/Yuki Seki, Barbara Potokar/Mariša Nač/Urša Vidmar/Mateja Železnik, Elli Purkunen/Sorina Dimache/Metka Beguš/Mateja Železnik, Chie Kato/Marin Ino/Tasja Šarler, Ioan Alexandru Barbu, Cosmin Agavriloaei, Goran Tatar/ Filip Viljušić, Gaj Rudolf, Ivan Greguš, Gregor Guštin

Pripovedovalec: Vito Weis

Baletna pravljica Peter in volk smiselno posodablja in uprizoritveno nadgrajuje Prokofjevo glasbeno pravljico za pripovedovalca in orkester. Celoto odmakne od realistične ilustrativnosti in preproste didaktičnosti zgodbe ter otroško domišljijo nagovori z izčiščeno in simbolno jasno govorico. Oder pretopi v magično svetlobno prizorišče živih barv, posamezne like gibalno in kostumsko domiselno začrta v okviru njihovih značilnosti in zvočne upodobitve, dogajanje pa čvrsto vodi osrednja figura čarovniško-škratovskega pripovedovalca. Z usklajenostjo izraznih elementov in dinamičnimi menjavami lahkotne igrivosti otroško-živalskega sveta ter dramatične napetosti ob soočenju z volkom uprizoritev zaživi kot razgibana gledališka dogodivščina, ki vabi tako v čustven kot miselni dialog.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
spoznavanje glasbil – svoboda – pogum45 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 241 59 29tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 5 do 12 let

Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak

Dramska predstava

Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 5_8, 8_12
Petrček je sramežljiv deček, ki se ne zna postaviti zase. Nekega popoldneva razburjen priteče domov z nogometno žogo pod roko in starejša sestra Nina takoj opazi, da se je na igrišču nekaj zgodilo. Petrčku ni do učenja, pisanja domače naloge in igranja flavte, kaj šele do branja pravljice o Petru Klepcu, ki jo ima za domače branje – igral bi se kakšno igro, v kateri bi bil pravi junak. Nina ga s pomočjo domišljije in otroške igre popelje na fantastično potovanje in na njem se Petrček vživi v zgodbo Petra Klepca, pridobi čudežno moč in premaga svoje velike strahove. V preskušnjah, ki sledijo, se nauči uporabljati svojo moč v dober namen in spozna, kako se rešujejo zagate na otroškem igrišču.

Režiserka: Maja Sever

Dramaturginja: Eva Kraševec

Lektorica: Tatjana Stanič

Scenografka, kostumografka in oblikovalka lutk: Barbara Stupica

Skladatelj: Milko Lazar

Oblikovalca giba: Žigan Kranjčan in Gašper Kunšek

Oblikovalca Luči: Mojca Sarjaš in Metod Novak

Asistent režiserke: Luka Marcen

Izvajalci: Nik Škrlec, Eva Jesenovec, Maja Končar, Zvone Hribar, Mia Skrbinac, Gašper Jarni, Gašper Kunšek

Uprizoritev legendo o Petru Klepcu in otroštvo sodobnega vsakdana domišljeno preplete v razgibano in igrivo uprizoritev, ki se v osrednjem delu prelevi v magičen spoj realnega in fantazijskega. Izvirna pripoved spretno izpelje klasičen pristop k premagovanju težav v varnem okolju domišljijske igre – pastirski podvojitvi realnosti – ter izpostavi predvsem razorožujočo moč iskrenosti in zaupanja vase. Pri tem suvereno izoblikuje otroški svet glavnega junaka, vrstniško nadlegovanje izriše z dinamično gibalno nagajivostjo, princip otroške domišljije pa pretvori v očarljiv zgib preprostosti in gledališko bogate rabe scenskih elementov. Poseben pečat celoti vtisne vizualna podoba, ki s tradicionalnimi in recikliranimi materiali nevsiljivo zariše vez med kulturo ljudske modrosti in današnjikom.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
otroška igra in domišljija – nasilje med vrstniki – slovenske pripovedke in legende – etična uporaba moči – prijateljstvo 55 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 311 105spela.sinigoj@drama.siŠpela Šinigoj
od 5 do 9 let

Ponočnjaki

Lutkovna predstava, Glasbena predstava

Ponočnjaki Lutkovno gledališče Maribor, Zavod Kuskus, , Podravska, Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Glasbena predstava 3_5, 5_8, 8_12
Zvečer, ko se mesto umiri, postanejo nekateri zvoki strašljivi. Tudi za deklico Tonko, ki se jih boji in ne more zaspati. Da bi jo pomirila, ji mama pove zgodbo o mitičnem zvočnem bitju Grdoglaski. V sebi združuje vse zvoke, jih pošilja v svet in nadzoruje. Ko zvečer zaspi, se ji nekateri zvoki izmuznejo. To so Ponočnjaki. Tonka jih prepozna, premaga strah in zaigra z njimi. Odkrije nove glasbene svetove in iz prestrašenega otroka postane ustvarjalna in samosvoja deklica.

Predstava je poetična mešanica lutk in koncerta na izvirnih instrumentih. Pokaže, kako se lahko zvočnemu nasilju sodobnega sveta zoperstavimo z iskanjem pravega zvena, svoje glasbe in smisla v kakofoniji, ki nas obdaja.

Besedilo: Peter Kus, Tery Žeželj

Režija, glasba in izvirni instrumenti: Peter Kus

Dramaturgija: Tery Žeželj

Likovna podoba predstave: Gregor Lorenci

Kostumografija: Iztok Hrga

Odrski gib: Alicia Ocadiz

Oblikovanje luči: Borut Bučinel

Nastopajo: Urška Cvetko, Elena Voli/Petra Kavaš, Miha Bezeljak, Michael Pöllmann

Ponočnjaki na oder prinašajo ustvarjalno sobivanje glasbenega in lutkovnega. Predstava v ospredje postavlja redko tematiziran zvočni vidik sveta in to idejno podstat udejanja preko klasičnega vsebinskega principa o izkustvenem premagovanju strahu ter z inovativnimi mehanizmi animacije in zvočnega. Pobegli, osvobojeni nočni zvoki so utelešeni kot nenavadna in navdihujoča zvočna bitja, ki so hkrati pravljične figure, inštrumenti in lutke, predvsem pa enakovredni akter zvočno-gledališke zgodbe, v kateri se strašljiv hrup nepoznanih zvokov prerodi v živahno zvenenje in harmoničen dialog različnih glasov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
zvočno okolje – kakofonija – ustvarjalnost – izvirni instrumenti – pomen glasbe za identiteto posameznika
Po predstavi ustvarjalci predstavijo izvirne instrumente, ki jih uporabljajo ter pojasnijo njihov izvor in način delovanja. Predstavijo lik Grdoglaske, poosebljene kakofonije, in njen pomen v sodobnem življenju, ki je nasičeno z zvoki. Traja 15 minut. Izvaja avtor predstave Peter Kus oziroma nastopajoči v predstavi.
45 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 657 860info@peterkus.netPeter Kus
od 5 do 11 let

Račka, Smrt in tulipan

Lutkovna predstava

Račka, Smrt in tulipan Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Zgodba Račka, Smrt in tulipan tematizira smrt. Skozi nenavadno prijateljstvo med Račko in Smrtjo, ki kljub začetni nezaupljivosti na koncu postane trdno in iskreno, otroci spoznavajo, da je tudi smrt del življenja. Pestrost scenskih rešitev sodobnega senčnega gledališča je v funkciji gole in bistvene ekspresivnosti, ki temelji na natančno izdelanih figurah z veliko izrazno močjo, narejenih po risbah Wolfa Erlbrucha. Lutkovna predstava Račka, Smrt in tulipan ne daje odgovora, kaj se zgodi, ko kdo umre, ponuja pa veliko izhodišč za pogovor. Senčno predstavo Račka, Smrt in tulipan je navdihnila slikanica z naslovom Ente, Tod und Tulpe (2007) nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha. Njegove slikanice odlikujeta jasno in preprosto oplemenitenje življenjskih dogodkov z rahločutno obzirnostjo ter predelovanje filozofskih tem z lahkotno poetično prozo, ki jo prežema humor.

Režiser: Fabrizio Montecchi

Avtorica likovne podobe senčnih lutk: Federica Ferrari, po motivih Wolfa Erlbrucha

Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar

Avtorica songa: Jera Ivanc

Scenograf in oblikovalec svetlobe: Fabrizio Montecchi

Izvajalci: Polonca Kores, Asja Kahrimanović / Martina Maurič Lazar

Račka, smrt in tulipan je nežna, prijazna in tankočutna uprizoritev, ki otrokom brez olepševanja ali patetike, pa vendar z občutkom za kočljivost izbrane snovi, približa temo smrti. Pripoved o bolezni, odhajanju in izgubi v njej zaživi kot topla in vitalna zgodba o dragocenosti bližine in prijateljstva. Je dvojno sugestivna mešanica žive igre, animacije in senčnega gledališča, saj otroke vizualno pritegne in osupne, hkrati pa jih tudi nevsiljivo poboža ter jim da misliti o minljivosti in občutljivosti življenja.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- nagrada za najboljšo igro in animacijo Asji Kahrimanović in Polonci Kores na 8. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2015
- nagrada za najboljšo likovno podobo Federici Ferrari, 8. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2015
- nagrada Grand prix za najboljšo predstavo v celoti na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za animacijo in igro Asji Kahrimanović in Polonci Kores na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za najboljšo glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju, 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za oblikovanje svetlobe Fabriziu Montecchiju na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za najboljšo predstavo namenjeno mladim na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2015
- druga nagrada za predstavo na Mednarodnem lutkovnem festivalu, Kragujevac, Srbija, 2016
- nagrada za najboljšo glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju na Mednarodnem lutkovnem festivalu, Kragujevac, 2016
- Grand prix na 25. mednarodnem gledališkem festival Valise, Łomża, Poljska, 2016
- nagrada za poetično interpretacijo zgodbe na Mednarodnem lutkovnem festivalu, Plovdiv, Bolgarija, 2016
- nagrada za najboljšo originalno glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju na Mednarodnem festivalu otroškega gledališča, Subotica, 2016
smrt – prijateljstvo
Po predstavi sledi pogovor o tabu temah.
40 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 11 let

Snežna kraljica

Lutkovna predstava

Snežna kraljica Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Glavna junaka, Gerda in Kay, sta bratec in sestrica. Nekega večera starša odideta na ples. Starejša sestrica bi morala poskrbeti za svojega mlajšega bratca, ta pa čudežno izgine. Ugrabila ga je Snežna kraljica. V brezizhodnem položaju se Gerda odpravi na pot proti severnemu tečaju. Pot postane soočanje z njenimi strahovi. Vedno znova pada v nevarne situacije, kjer se mora opogumiti in preizkusiti svoje zmogljivosti. Sooča se s strahom in tako odraste v pogumno dekle. V njej raste tudi duh uporništva, ki je še kako zdrav za zrelega in celostnega človeka. Na koncu ji uspe najti bratca, ki ga varno pripelje domov, ne da bi kdorkoli karkoli opazil.

Režiser: Tin Grabnar

Avtorica likovne podobe: Darka Erdelji

Dramaturginja: Nina Šorak

Kostumografinja: Mojca Bernjak

Avtor glasbe: Peter Kus

Lektorica: Metka Damjan

Avtor svetlobne podobe: David Orešič

Oblikovalka zvočnih efektov: Mateja Starič

Oblikovalec zvoka: Andi Gal

Mojster luči: Enver Ibrahimagić

Lutkovna tehnologija in izdelava lutk: Aleksander Andželović

Izdelava scenskih elementov: Branko Caserman

Igrata: Barbara Jamšek in Miha Bezeljak

Uprizoritev po motivih Andersenove pravljice sestavi novo, kompaktno zgodbo, ki vzpostavlja sodobnejši in v realni vsakdanjik vpet tematski kontekst v premagovanju strahu in tudi nekoliko uporniškem pogumu, potrebnim za odraščanje, ob tem pa omogoča ploden poligon za inovativen uprizoritveni pristop vodenja pripovedi. Metaforično potovanje v ledeno kraljestvo postane vznemirljivo zvočno potovanje, ko izvajalca z vsakdanjimi predmeti v živo ustvarjata slikovite zvočne pokrajine. Uprizoritev je precizna in navdihujoča tako v samem postopku zvočne animacije (in njegovem opazovanju) kot tudi z vidika samostojne zvočne igre, ki v prepletu pripovedi in bogate zvočne podobe nagovarja domišljijsko predstavni svet gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za sodoben pristop k lutkarstvu na 20. mednarodnem lutkovnem festivalu ” Zlata iskra” v Kragujevcu, 2018
- nagrada Tinu Grabnarju za najboljšo režijo na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- posebna nagrada za zvočno podobo uprizoritve Petru Kusu za avtorstvo glasbe na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
Družina – vzgoja – ubogljivost – ljubezen – pogum
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
55 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 14 let

Trnuljčica

Plesna predstava

Trnuljčica Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava 3_5, 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Balet Trnuljčica predstavlja vrh klasičnega baleta in še danes velja za izjemen dosežek simfoničnega baleta. Čudovita domišljija pravljične zgodbe odpira pot realistični pripovedi o spopadu med dobrim in zlom, o silah, ki se zgrnejo nad usodo dveh mladih ljudi.

Dirigent: Miha Rogina

Libreto: Ivan A. Vsevoložski, Marius Petipa

Koreografija po M. Petipaju: Irek Mukhamedo

Scenografija: Andrej Stražišar

Kostumografija: Marija Levitska

Oblikovanje luči: Andrej Hajdinjak

Koncertni mojster: Igor Grasselli

Izvajalci:

Kralj: Goran Tatar
Kraljica: Monica Maja Dedović
Princesa Aurora: Nina Noč, Ana Klašnja
Princ Désiré: Yujin Muraishi
Lilac, dobra vila: Yaman Kelemet, Lara Flegar, Emilie Tassinari
Carabosse, hudobna vila: Lukas Zuschlag, Yuki Seki
Catallabutte, ceremoniar: Tomaž Horvat

Trnuljčica kot eno najbolj značilnih del klasičnega baletnega repertoarja odraža tesno prepletenost plesa in glasbe ter koreografijo, utemeljeno na simetriji in redu, po svojem vsebinskem izhodišču pa ohranja tudi pridih pravljičnega in romantičnega. Zgoščena postavitev po izvirni koreografiji Mariusa Petipaja združuje melodično lahkotnost partiture in pestro odrsko podobo. Številna praznovanja na kraljevem dvoru dajejo okvir vizualni slikovitosti, ki razprostira prostor domišljije ter mladim gledalcem odkriva svet baletne umetnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ljubezen – dobro in zlo140 minut01 241 59 29tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 5 do 9 let

Vilinček

Dramska predstava

Vilinček Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava 5_8, 8_12
V detektivski dogodivščini je glavni junak Vilinček zaljubljen v tišino in ne uporablja besed − pravijo, da je padel z Lune. Znajde se med prismuknjenimi, zabavnimi in živahnimi, predvsem pa zgovornimi liki: vsevedno pevko, sladkosnedim nagajivčkom, ljubko trmoglavko, lenobnim šefom in detektivom. Na obisk pride ravno sredi sezone obiranja zlatih hrušk in priprav na slavnostno prireditev. Zlate hruške začnejo skrivnostno izginjati pa se junaki lotijo detektivske akcije, da bi prišli do dna nerodni zadevi.

Vizualno inovativna predstava je polna skrivnosti, presenečenj in preobratov, hkrati pa izpostavlja tematike drugačnosti, načinov sporazumevanja, odgovornosti, prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in sobivanja.

Režiserka: Branka Nikl Klampfer

Dramaturginja: Maja Borin

Scenografka in kostumografka: Vasilija Fišer

Glasbeni opremljevalec in koreograf: Ivica Knez

Lektor: Janez Bostič

Oblikovalec svetlobe: Franci Rampre

Oblikovalka maske: Mirjana Djordjević

Izvajalci: Matevž Biber, Davor Herga, Ivica Knez, Eva Kraš/Mojca Simonič, Mateja Pucko, Viktor Meglič

Uprizoritev gledalce posede na dve strani podolgovatega in ukrivljenega odrskega podija ter na njem dodobra razgiba srečevanja nenavadne druščine raznolikih in jasno začrtanih značajev. Medtem ko dogajanje poganja razkrivanje tatu zlatih hrušk, se še pomembnejša skrivnost odvija v odnosih med glasnimi domačini in tihim Vilinčkom. Nenavadni tujec predstavlja pravi izziv gozdnim bitjem, pa tudi gledalcem. Uprizoritev domišljeno oblikuje njihovo komunikacijo, tako gibalno kot v atmosferi, in v prepletu dinamične igre ter nežnosti Vilinčkovega nemega sveta z občutkom razpira vprašanja drugačnosti, sporazumevanja in sprejemanja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
drugačnost – sporazumevanje – poštenje in odgovornost – prijateljstvo – spoštovanje 50 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani02 250 61 35, 02 250 61 39anja.zizek@sng-mb.siAnja Žižek
od 5 do 10 let

Zverinice iz Rezije

Lutkovna predstava

Zverinice iz Rezije Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Rezijanske zverinice in njihove poučne pravljice so že več kot štirideset let del otroštva številnih generacij otrok. Po gradivu, ki ga je na rezijanskem območju zbral in raziskoval dr. Milko Matičetov, je leta 1973 izšla zbirka ljudskih pripovedi Zverinice iz Rezije. Sledile so številne radijske, lutkovne in televizijske oživitve.

Naše tri lisičice, izhajajoč iz ene od rezijanskih zgodb Tri botre lisičice, si v izobilju, dekadentnem uživaštvu in preganjanju časa pripovedujejo talisičje zgodbe. Od 61 živalskih pravljic v zbirki so izbrane najbolj zvitorepne: Lisica pridigala kokošim, Pogodba o nenapadanju, Lisičja šola, Lisica spovednik, Pijani zajček, Volk in lisica na motorju, Lisica bi se rada naučila leteti …

Avtor: Milko Matičetov

Režiserka: Maruša Kink

Avtorica likovne podobe: Tina Dobrajc

Dramaturginja: Tjaša Bertoncelj

Priredba in dramatizacija: Maruša Kink, Tjaša Bertoncelj in ekipa

Igrajo: Aja Kobe/Polonca Kores, Katja Povše k. g., Miha Arh

Avtor glasbe: Kristijan Kranjčan

Oblikovalec svetlobe in fotograf: Jaka Varmuž

Lektorica: Metka Damjan

Lutkovna tehnologa: Zoran Srdić, Iztok Bobić

Uprizoritveno razgibane in radožive Zverinice iz Rezije izbor lisičjih rezijanskih zgodb uokvirijo v živahnem zamahu pripovedovalsko-igralskega užitka in udejanjijo na magični sceni gozdnega prizorišča. V prepletu igre, giba, lutkovne animacije in glasbe igrivo spojijo živalsko in človeško, posameznika in skupnost, vsebino rezijanskih zgodb in gledališko realnost. Eklektične zgodbe brez osrednjega, zaokroženega sporočila, a polne zanimivih vijug, dogodivščin in polnokrvnih živalskih značajev, se gibljejo med pravljičnim in realnim, čarobnim in krutim ter tudi v gledališki zasnovi in posamičnih elementih domiselno odsevajo okolje in kontekst, iz katerega izhajajo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
živali – prijateljstvo – zvijače45 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 8 let

Zvočna kuhna

Glasbena predstava, Interaktivna predstava

Zvočna kuhna Zavod Federacija Ljubljana, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Glasbena predstava, Interaktivna predstava 5_8, 8_12
Dogajanje je umeščeno v kuhinjo, kamor so obiskovalci povabljeni kot gostje. Toda kuharski mojster je izgubil okus. Kako naj potem pripravlja hrano? Odkrije, da bi si lahko občutek okušanja nadomestil z ustvarjanjem in poslušanjem zvokov. Če dela glasbo, je to tako, kot da bi pripravljal in okušal hrano. Zato iz kuharja postane glasbenik in skladatelj, ki zdaj z enako strastjo “kuha” zvoke, uživa v njihovih neskončnih kombinacijah in se slasti v zvočni ekstazi. Njegova usta so postala ušesa.

Predstava sledi zaporedju in dramaturgiji bogatega zvočnega kosila in se konča z delavnico, na kateri se obiskovalci v kuhanju nekaterih zvočnih jedi preizkusijo še sami.

Idejna zasnova, režija in glasba: Peter Kus

Svetovalec za dramsko igro in gib: Miha Arh

Krompirjev song: Boštjan Gorenc Pižama

Nastopa: Peter Kus

Predstavo Zvočna kuhna je strokovna komisija 16. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica uvrstila v katalog priporočljivih vsebin ter ji podelila oznako kakovostna predstava.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
zvok – glasba – skladatelj – sluh – okus
Predstava se konča z delavnico, na kateri se obiskovalci še sami preizkusijo v kuhanju nekaterih zvočnih jedi.
45 minut041 657 860info@peterkus.netPeter Kus
od 6 do 10 let

Cesarjeva nova oblačila

Lutkovna predstava

Cesarjeva nova oblačila Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
V stari zapuščeni tekstilni tovarni se igrata otroka. Vrvi, tkanine, niti, svetilke in sence postanejo njune igrače. Otroka si pripovedujeta zgodbe in si predstavljata svet, v katerem je tovarna znova odprta, zato imajo njuni starši ponovno delo.

Edini način, kako to doseči v resničnem svetu, je, da prepričajo cesarja, naj tovarno spet odpre. Morda pa obstaja še en način: prevara.

Avtorska lutkovna predstava je priredba svetovno znane pravljice Hansa Christiana Andersena. Ta globoka pravljica ni le vznemirljiva pripoved, pač pa tudi osnovno seznanjanje otrok s temami, ki določajo sodobni svet: s politiko, potrošništvom, z globalizacijo in z bitkami za boljše življenje. Zgodba skuša otroke zabavati, hkrati pa jim ponuditi razmislek o svetu, v katerem odraščajo.

Režiser: Zoran Petrovič

Avtorici likovne podobe: Toni Soprano in Monika Pocrnjić

Igrata: Uroš Kaurin in Tilen Kožamelj

Dramaturg: Marek Turošík

Lektorica: Metka Damjan

Kostumografka in avtorica videa: Toni Soprano

Avtor glasbe: Josip Maršić

Oblikovalca svetlobe: Toni Soprano in Andrej Firm

Mojster luči in video tehnik: Andrej Firm

Mojster tona: Jure Auguštiner

Izdelovalki lutk: Monika Pocrnjić, Toni Soprano

Izdelovalci scene in scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman, Nina Šabeder, Toni Soprano in Monika Pocrnjić

Uprizoritev v polnem ustvarjalnem zamahu izkorišča format otroške igre in kaže polnokrvno osebno zavezanost premišljevanju sodobnega življenja ter družbe. Z dodanim okvirom Andersenovo pravljico preseje skozi živo tkivo aktualnih razmer, da se v novem kontekstu pokaže s širšimi implikacijami in dobi presenetljivo točne ter jasno izluščene poudarke današnjega časa. Pomembne teme, običajno rezervirane za odrasle, se spontano umestijo na ogrodje otroško preproste, iskrive in igrivo neposredne zrcalne podobe, ki se udejanja skozi lucidne odrske rešitve in v dinamičnem, radoživem ter slikovitem prepletu animacije predmetov, igrač in svetlobe, igre, giba, videa in rabe mobilnih telefonov. Pristop odraža svežino in brezmejnost domišljije ter izpostavi naravno lego kritične drže v odnosu do okolja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
aktualizacija pravljic – hiper-produkcija oblačil in tekstilij – izkoriščanje otroške delovne sile – zgodovina Maribora
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
45 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 6 do 11 let

Emil in detektivi

Dramska predstava

Emil in detektivi Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 5_8, 8_12
Ko se Emil na železniškem peronu poslovi od mame, zagotovo niti ne sluti, da se bodo njegove počitnice v Berlinu spremenile v napeto detektivko. Na vlaku mu lopov namreč izmakne dragocenih sto štirideset mark in Emil se odloči, da bo denar, ki ga je mama tako težko prislužila, dobil nazaj. Emilova zgodba ni le kratkočasna detektivka o lovu na roparja, ampak je predvsem zgodba o (materialni) revščini in (notranjem) bogastvu. Predstavo še dodatno razgibajo songi in koreografije, ki domiselno in igrivo soustvarjajo različne postaje Emilove dogodivščine. Med pravili pisanja detektivskih zgodb so tudi ta, da mora imeti bralec enake možnosti, da reši primer, kot jih ima detektiv, da v zgodbi ne najdemo nobenih nadnaravnih pojavov, da mora biti zločinec omenjen že na začetku zgodbe, vendar tako, da ga bralec še ne odkrije, in da pride do rešitve primera detektiv z razmišljanjem, ne le zaradi srečnega naključja.

Režiserka: Ajda Valcl

Avtorici dramatizacije: Ajda Valcl, Simona Hamer

Dramaturginja: Simona Hamer

Scenografka in kostumografka: Jasna Vastl

Skladatelj: Saša Lušič

Avtor songov: Sebastjan Starič

Koreograf: Sebastjan Starič

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta

Izvajalci: Nik Škrlec k. g., Jernej Kuntner, Rok Kunaver, Jan Bučar, Nina Skrbinšek, Alenka Tetičkovič / Nina Ivanič, Ajda Toman / Lena Hribar, k. g. / Aja Kobe, Matevž Müller, Voranc Boh k. g.

Emil in detektivi je dinamična uprizoritev, scenografsko domiselno umeščena na železniške tire, kjer zvesto sledi zgodbi literarne predloge. Ker je pri tem vseskozi napeta, zabavna in duhovita, mladega gledalca nemudoma pritegne ter ga vse do konca obdrži v napetosti. Njena bistvena odlika je ta, da postavi v ospredje solidarnost in samoorganizacijo otrok, ki pogumnemu, vendar tudi nekoliko lahkovernemu protagonistu Emilu pomagajo premagati lopova in dobiti nazaj njegov ukradeni denar.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- nagrada Zlata pika na Pikinem festivalu, Velenje, 2015
- nagrada za najboljšo predstavo namenjeno šolskim otrokom na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2015
detektivka – prijateljstvo – kraja – narcizem70 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 6 do 14 let

Gledališče od Ž do A

Dramska predstava

Gledališče od Ž do A Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava 5_8, 8_12, 12_14
Gledališče od Ž do A je igrana izobraževalna predstava, ki najmlajšim gledalcem razkriva potek gledališke uprizoritve iz zakulisja. V ospredje postavlja radovedna nepridiprava A in Ž z misijo razkrivanja gledaliških skrivnosti. Izmuzneta se skozi službeni vhod in za vsakimi vrati spoznata kakšnega gledališkega mojstra – inšpicienta, odrske in scenske delavce, šiviljo, maskerko, rekviziterja, garderoberko, tonskega tehnika in mojstra svetlobe – ki spretno rešuje nepredvidene težave in prispeva v kompleksen mozaik kolektivnega procesa, brez katerega gledališke predstave ne bi bile takšne, kot so.

Režiserka: Ivana Djilas

Scenografka in kostumografka: Maja Mirković

Skladatelj: Boštjan Gombač

Lektor: Janez Bostič

Koreograf: Ivica Knez

Oblikovalec svetlobe: Tomaž Bezjak

Izvajalci: Mirjana Šajinović/Irena Varga, Vladimir Vlaškalić/Ivica Knez

Spoznavanje gledališkega zaodrja je v uprizoritvi Gledališče od Ž do A pregneteno v zabavno raziskovalno avanturo, pri čimer dosledno kombinira enostaven in pregleden vpogled s kompleksnostjo kolektivnega ustvarjalnega procesa in spoštovanjem umetniškega dela, predvsem pa od začetka do konca ohranja vzdušje napetega pričakovanja v razkrivanju gledališke skrivnosti. Slast prepovedanega potikanja po gledališču se združi tudi s presenečenji ob spoznavanju malce odbitih oseb, od katerih so dobrodošlo poudarjeni poklici, ki običajno niso v ospredju.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
zakulisje – vsakdanje življenje v gledališču – nastajanje gledališke predstave – poklici v gledališču55 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni02 250 61 35anja.zizek@sng-mb.siAnja Žižek
od 6 do 18 let

Gorenjski slavček

Glasbena predstava

Gorenjski slavček Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Med slovenskimi opernimi deli velja Gorenjski slavček za najbolj priljubljeno, najbolj odprto in spevno opero, ki je zaradi ljudskega duha prijetna za uho in oko. Zgodba slovenske operne klasike pripoveduje o Franju, ki se vrne v domači kraj, kjer ga željno pričakuje prijatelj Lovro, nanj pa čaka tudi njegovo dekle Minka. V idiličnem gorenjskem kraju se ob tem času ustavi zabavljaški Chansonette, ki Minko sliši peti in se v trenutku odloči deklico odpeljati v svet, da bi si izšolala glas in si s petjem služila kruh. Vse to se zgodi v času, ko Minkino družino upniki podijo iz hiše. Čeprav Chansonette ponuja denar, vaščani sklenejo, da bodo tujcu preprečili njegove načrte …

Skladatelj: Anton Foerster

Avtorja libreta: Luiza Pesjakova, Emanuel Züngl

Dirigent: Marko Hribernik

Režiser: Vito Taufer

Scenograf: Samo Lapajne

Kostumografka: Barbara Podlogar

Oblikovalec mask in pričesk: Tomaž Turk

Oblikovalec luči: Pascal Mérat

Izvajalci: operni solisti, operni zbor, člani baletnega ansambla ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana

Uprizoritev Gorenjskega slavčka je z razgibanim dogajanjem, vizualno slikovitostjo in spevno melodijo privlačno operno delo za vse generacije. Preprosto zgodbo opere iz konca 19. stoletja odene v pravljično podobo, jo postavi v pregleden dramaturški lok z delno posodobljeno perspektivo in požene v gibkem ritmu s številnimi humornimi drobci. Ob tem ohranja lahkotno naravo opere, a se izmakne naivnosti in z rahlo ironičnimi vstavki v jasnih odrskih podobah naslovi tudi problemsko umevanje slovenstva in nekatere osnovne življenjske dileme.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
slovenska narodna pesem – opera – domoljubje – življenje v tujini – ljubezen120 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 241 59 29tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 6 do 10 let

Heidi

Dramska predstava

Heidi Gledališče Celje, , Savinjska Dramska predstava 5_8, 8_12
Heidi je sirota in po smrti staršev živi s teto Dete. Ko se teti ponudi dobro plačana služba v mestu, odpelje Heidi k Dedu na Planino. Skrivnostni Ded s svojim samotarskim načinom življenja buri domišljijo vaščanov, v resnici pa je tudi on osamljen in nesrečen. Ded in Heidi se hitro navežeta, drug v drugem najdeta družino in ljubezen. Heidi se zaljubi v naravo, kjer se osvobodi. Heidi spozna prijatelja Petra. Nekega dne pa se vrne teta Dete in Heidi odpelje v mesto za družabnico bolni Klari.

Avtorica dramatizacije: Tatjana Doma

Režiserka: Ivana Djilas

Avtorica songov: Ana Duša

Avtor Petrovega songa: Branko Završan

Dramaturginja: Tatjana Doma

Scenografka in kostumografka: Barbara Stupica

Avtor glasbe in korepetitor: Boštjan Gombač

Koreografka: Maša Kagao Knez

Oblikovalca svetlobe: Barbara Stupica in Denis Kresnik

Lektor: Jože Volk

Igrajo:

Heidi – Živa Selan

Ded – Branko Završan

Teta Deta, Klarina babica – Barbara Medvešček

Peter – Urban Kuntarič

Vaški učitelj – Mario Šelih

Gospodična Rottenmeier – Jagoda

Pripovedovalec, Služabnik – Sebastijan Damjan M. Trbovc

Klara – Beti Strgar

Klarin oče – Rastko Krošl

Mestni učitelj – David Čeh

Uprizoritev z domiselno režijsko in scenografsko zasnovo gledališča v gledališču zgodbo posreduje skozi zunanji pripovedno-glasbeni okvir ter odrski in zvočni prostor razplasti s številnimi izvirnimi rešitvami. Spretno posodobljena dramatizacija naslavlja relevantna vprašanja in idejne usmeritve, ki jih uprizoritev z razigrano avtorsko glasbo in spevnimi songi ter neobremenjenim in duhovitim pogledom udejanja v maksimi radoživega uprizarjanja zgodbe. Dogajanje je pestro in razigrano, v vizualni podobi vabljivo arhaično, v pristopu pravljično in lahkotno; slikovito izriše dva povsem različna svetova in tipizirano izpostavi predvsem različna odnosa do življenja ter s prepričljivo Heidi živahne, svetle narave ilustrira moč mladih pri spopadanju s svetom, ki ga upravljajo odrasli.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – družina – pustolovščina
Predstavitev celotnega procesa nastajanja predstave: od izbora teksta, režiserja, bralnih in aranžirnih vaj, do finega izdelovanja predstave, nastajanja scenografije in kostumov, glasbe, oblikovanja luči; skratka vse stopnje nastajanja do premiere predstave Heidi. Dolžino in zahtevnost programa prilagodimo starosti otrok.
70 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani041 364 159jerneja.volfand@slg-ce.siJerneja Volfand
od 6 do 18 let

Hrestač

Plesna predstava

Hrestač Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Plesna predstava 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Mladi gledalci spoznajo deklico Klaro, ki dobi v dar nenavadno lutko – Hrestača. Ko vsi zaspijo, se Klara vrne k božični jelki in zaspi s Hrestačem v naročju. Ko znova odpre oči, presenečena ugotovi, da je lutka oživela. Hrestač in Klara se tako odpravita na potovanje skozi pravljično deželo, kjer jima pot prekrižajo številna bitja, mladi gledalci pa med spremljanjem njune poti v čarobnem svetu spoznajo resnično vrednost prijateljstva in družinske topline.

Skladatelj: Peter Iljič Čajkovski

Koreograf: David Nixon

Dirigent: Simon Robinson

Izvajalci: solisti in ansambel Baleta SNG Maribor

Mariborski Hrestač s klasično postavitvijo pravljičnega baleta, natančno izpeljavo in suvereno izvedbo mladim gledalcem odkriva vznemirljiv svet baletne umetnosti. S slikovito glasbeno, odrsko in koreografsko podobo spodbuja njihovo domišljijo, čustveno doživljanje in dojemljivost za lepoto. Še posebej nagovarja s spretno oblikovano in zgodbi primerno čarobno atmosfero, v kateri se prepletejo družinsko božično vzdušje, fantazijski svet deklice s premagano nevarnostjo mišje vojske in pogumnim princem ter živahen niz razkošnih plesnih točk, zazrtih v svet in sanje.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
božično praznovanje – čarobna lutka – junaštvo – magična dežela – pomen prijateljstva120 minutgibalno_ovirani02 250 61 35darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 6 do 11 let

Nasvidenje

Lutkovna predstava

Nasvidenje Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Poetična lutkovna miniaturka Nasvidenje ne prinaša odgovorov. Skozi otroško perspektivo nas zgolj nežno zaziblje v zgodbo, s katero nam subtilno pokaže, da je smrt naravni del življenja. Navdihnila jo je ena največkrat nagrajenih in najbolj prodajanih slikanic švedskega pisatelja Ulfa Nilssona.

Režiserka, avtorica idejne zasnove in avtorica likovne podobe: Jasna Vastl

Prevod in priredba: Jasna Vastl, Ajda Rooss

Soustvarjalec uprizoritvene zasnove: Brane Vižintin

Dramaturginja: Ajda Rooss

Igra: Brane Vižintin, glas dečka Lev Jocić k. g.

Avtorica glasbe: Polona Janežič

Soavtor glasbe: Eduardo Raon

Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta

Lektorica: Metka Damjan

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Nasvidenje z lutkovno animacijo, vizualno in glasbeno podobo ter organizacijo scenskega prostora vzpostavi poetičen mikrokozmos, ki tankočutno razpira teme življenja, minljivosti in smrti. V intimnem vzdušju uprizoritev izvedbeno domiselno in estetsko izčiščeno prehodi prelomne točke Avgustovega življenja ter njegove spomine preprede z nežnimi občutji, ljubeznijo, radostjo in igrivostjo. Spraševanja in občutja ob smrti vpelje skozi otroško perspektivo in glas ter jih ob subtilnem in skrbnem odnosu animatorja do lutke, tudi so-igralskim dialogom z njo, nevsiljivo všije v celoten cikel življenja, ki se rojeva, stara in propada. Sugestiven prostor uprizoritve se odpira doživetemu izkustvu eksistence, sprejemanju in pozornem ter čutečem odnosu do vsega živega.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za najboljšo predstavo (grand prix) na 52. Mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2019
- nagrada igralcu in animatorju Branetu Vižintinu za vrhunsko izvedbo na 52. Mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2019
življenje – starost – smrt – slovo30 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 6 do 10 let

Potepini

Interaktivna predstava, Multimedijska predstava

Potepini Lutkovno gledališče Maribor, CONA zavod za procesiranje sodobne umetnosti, , Podravska, Osrednjeslovenska Interaktivna predstava, Multimedijska predstava 5_8, 8_12
Potepini so povabljeni na pot ob Dravi v Mariboru in v Ljubljani ob Ljubljanici, opremljeni s slušalkami in aplikacijo na telefonu. Potep postane večmedijski performans oziroma zvočni sprehod, ki ga udeleženec samostojno obhodi po vnaprej začrtani poti. Potepini so lahko otroci, šolske skupine in družine, ki s pomočjo zvočnih slik, vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, prehajajo med fiktivnimi in realnimi situacijami.

Edinstveno zvočno doživetje nas poveže z našim okoljem na nov, umetniško doživet način in nas spomni na to, zakaj je tako pomembno hoditi.

Oprema se izposodi pri organizatorju; v Mariboru v Lutkovnem gledališču Maribor, v Ljubljani pa pri parku Špica (po vnaprejšnjem dogovoru). Skupine otrok potrebujejo spremstvo, vsaj 1 mentor na 8 otrok.

Avtorica zasnove, besedila in izbor poti: Irena Pivka

Avtor glasbe, zvočne kreacije in zvočnega zemljevida: Brane Zorman

Lektorica za slovenski jezik: Metka Damjan

Avtorica ilustracije zemljevida: Darka Erdelji

Prevajalca: Urban Belina (angleščina) in Urška Černe (nemščina)

Snemalec tona: Marko Jakopanec

Interpreti

slovenščina: Metka Jurc, Danilo Trstenjak in Jonas Jerman

angleščina: Marko Jakopanec, Amy Bordon in Daša Solomon

nemščina: Uroš Kaurin, Katarina Klančnik Kocutar in Ana Hlebič

Pri Potepinih si nadenemo slušalke in se odpravimo na sprehod ob reki ter po mestnih ulicah. Preplet stvarnega in poetičnega teksta nas spremlja kot prijateljski glas in skupaj z zvočno sliko – okrepljenimi zvoki naravnega in urbanega okolja – v ospredje postavlja pozornost sprehajalca; izostri pozornost na to, kar vidimo in slišimo okoli nas, obenem pa jo usmerja na lastno dejavnost, na hojo kot govorico telesa, njegovo spretnost, moč raziskovanja in svobodo. Premišljena dramaturgija zvočnega glede na lokacijo in skrbno vodenje izkušnje sprehajalca se vrši skozi ritmiziran govor, ki lahkotno spodbudi korak. V tem so Potepini posebno doživetje, ki lucidno locira prostor gledališkega v umetniško domišljenem »preoblikovanju« vsakdanjega in drugačnem, doživetem pogledu nanj.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
hoja – zvočni sprehod – urbano področje – akustična ekologija – čuječnost s pomočjo slušne in vidne zaznave45 minut051 385 787 (MB), 040 418 682 (LJ)andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik (LG Maribor), Irena Pivka (Zavod Cona, irena@cona.si)
od 6 do 12 let

Virginija Volk

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Virginija Volk Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Uprizoritev Virginija Volk je nastala po motivih slikanice avtoric Kyo Maclean in Isabelle Arsenault, ki je lani v prevodu Tine Mahkota izšla pri založbi Zala. Vanesa ima sestro Virginijo, ki se počuti prav volčje oziroma se tako obnaša. Kar naprej tuli, renči in revska, slabe volje je, ne ljubi se ji družiti z nikomer, vse ji gre na živce in prav nič je ne more potolažiti. A Vanesa se odloči, da jo bo spravila v dobro razpoloženje. Poskuša marsikaj, a ne gre tako zlahka. Končno ji Virginija pove, da bi jo osrečilo, če bi lahko nekam poletela. Nekam, kjer so kolački, lepe cvetlice in drevesa in prav nobene potrtosti. Tja, v Rožni park! Vanesa se ne obotavlja, poišče škatlo z barvicami in stene kmalu postanejo pisane in slikovite. Virginijina soba se spremeni v Rožno dolino, v cvetoči vrt, poln barv in svežine. Naenkrat vse poleti, postane svetlo in veselo, z Virginijo vred.

Režiser: Fabrizio Montecchi

Avtor: Kyo Maclear

Avtor priredbe in scenograf: Fabrizio Montecchi

Prevajalka: Veronika Simoniti

Avtorica likovne podobe (po motivih Isabelle Arsenault): Federica Ferrari

Igrata: Martina Maurič Lazar in Maja Kunšič

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Avtorica songov: Anja Golob

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Asistentka dramaturga: Katja Gorečan (AGRFT)

Virginija Volk s prepletom dramske igre in senčnega gledališča vzpostavi sugestivno odrsko podobo ter rahločutno utre pot do kompleksnosti doživljanja in občutenja, ko se to prevesi v mračne razpoloženjske tone potrtosti in turobnosti. Skozi odnos sestrske naklonjenosti izriše tako Virginijino žalost in razdražljivost kot Vanesino stisko in zaskrbljenost, s senčnimi podobami razgrne njun notranji svet ter z neposrednim nagovorom vzpostavi oseben odnos z gledalci. V mehkobi in igrivosti poetične svetlobne ter zvočne atmosfere in umirjenem ritmu uprizoritev zazveni kot nežno povabilo v svet sester ter odpira prostor občutenja, razumevanja, empatije in domišljije, v katerem je temačno mogoče tudi sprejeti in preseči.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
žalost – depresija – prijateljstvo50 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 6 do 10 let

Živalske novice

Dramska predstava

Živalske novice Gledališče Koper, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška, Obalno-kraška Dramska predstava 5_8, 8_12
Živalske novice na oder postavljajo junake in zgodbe, ki jih je otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan ustvaril kot serijo kratkih realističnih pripovedi. V predstavi jih je uprizorjenih pet: Dolgčas okužil muhe, Trave ni, krave znorele, Vojna za travo, Raca spet padla z neba in Lepo je biti papagaj. V vseh epizodah kot glavni junak nastopa včasih neroden, a vseskozi originalen fant Primož, ki se z nenavadnimi živalskimi junaki vedno znova zapleta v nepredvidljive peripetije. V predstavi je tako tudi povezovalec nanizanih zgodb, spetih v okvir »gledališke oddaje« s komično obarvanimi novicami iz živalsko-človeškega sveta.

Avtorica dramatizacije in režiserka: Ajda Valcl

Scenograf: Marco Juratovec

Kostumograf: Andrej Vrhovnik

Avtor glasbe: Mirko Vuksanović

Oblikovalec svetlobe: Alen Hrvatin

Izvajalci: Andrej Zalesjak, Rok Matek/Gorazd Žilavec, Igor Štamulak, Medea Novak

Uprizoritev literarno formo časopisnih novičarskih zgodb vešče oblikuje v dramaturško koherenten in dinamično izpeljan gledališki omnibus z domišljenimi prehodi, spretno vpeljanim okvirjem odigranih zgodb ter tekočim ritmom. Celoto Živalskih novic učinkovito podpirajo pretehtana enostavnost režijskih in scenskih rešitev ter prepričljive in domiselne igralske upodobitve različnih živali, ki izražajo duhovit komentar človeškega pogleda na karikirano živalsko prispodobo ter učinkovito parodirajo človeške lastnosti in obnašanja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
dolgočasje – laganje – lenoba – reševanje sporov – neprimerno obnašanje45 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani05 66 34 390, 051 662 964matej.sukic@gledalisce-koper.siMatej Sukič
od 7 do 11 let

Ariol: Zaljubljen do ušes

Dramska predstava

Ariol: Zaljubljen do ušes Slovensko mladinsko gledališče, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 5_8, 8_12
Ariol je majhen moder oslič, star devet let, in glavni junak istoimenskega stripa za otroke. Do ušes in čez je zaljubljen v sošolko Petulo in o njej kar naprej sanjari. Sicer pa se najraje druži s svojim najboljšim prijateljem Ramonom, ki mu v šoli ne gre najbolje, in tudi Ariolu se včasih zatakne. Na srečo jima vedno priskoči na pomoč odličnjakinja Brenča, še posebno Ariolu, ker je vanj zaljubljena. Kljub temu je Ariol zelo inteligenten osliček. To mu da vedeti tudi njegova mama, ki mu vedno stoji ob strani in ga spodbuja, kadar je negotov.

Ariolove zgodbe so tople, živahne, zabavne in duhovite, sveta ne slikajo črno-belo, poante zgodb pa odpirajo možnost za pogovor doma ali v šoli.

Režiser: Matjaž Pograjc

Asistentka režije: Katarina Krapež

Koreograf: Branko Potočan

Avtorja glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik)

Scenografija: Sandi Mikluž, Denis Goja

Kostumografka: Neli Štrukelj

Oblikovalec videa: Luka Dekleva

Ilustratorka: Meta Wraber

Svetovalec za lutkovno animacijo: Brane Vižintin

Lektorica: Mateja Dermelj

Oblikovalec svetlobe: Matjaž Brišar

Oblikovalec zvoka: Marijan Sajovic

Oblikovalka maske: Tina Prpar

Izvajalci: Blaž Šef, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Jurica Marčec, Klara Kastelec, Nika Ivančić, Maruša Oblak, Anja Novak, Željko Hrs, Boris Kos

Kratke, uprizoritveno razgibane in igrive epizode iz življenja odraščajočih v ospredje postavijo značilne šolske in domače situacije navihanih, prepoznavno tipiziranih, a tudi karakterno individualiziranih likov počlovečenih živali. Z gibalno, prostorsko, glasbeno in karakterno dinamiko vizualno ter igralsko dodelanih značajev uprizoritev izrisuje bogat svet otroške domišljije in ga humorno nadgrajuje v prepletu realnega ter fantazijskega predstavnega sveta. Prigode so ovite v šegavo in sproščeno lahkotnost ter kljub vpetosti v logičen dramaturški lok predvsem slikovit utrip vsakdanjega brez specifične tematske fokusiranosti; a vendarle s številnimi pomenljivimi in poantiranimi drobci, ki se stekajo v dobrohoten pogled na svet in njegove prebivalce, kakršni so.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
živali – šola – zaljubljenost – odnosi – medsebojna pomoč
Po predstavi sledi pogovor z ustvarjalci predstave.
60 minut01 300 49 19, 041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 7 do 14 let

Nekje drugje

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Nekje drugje Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Lutkovna predstava 5_8, 8_12, 12_14
Nekje drugje je pretresljiva zgodba o nesmiselnosti vojnih grozodejstev. Kakšen je svet vojnih grozot, če ga gledamo skozi otroške oči? Šele v tej perspektivi lahko do konca dojamemo nesmiselnost vojne. Ker je takšna tema kočljiva in boleča, velikokrat ostane zamolčana. Vendar je o njej nujno spregovoriti prav najmlajšim.

Predstava vključuje vrsto sodobnih tehnoloških pristopov k lutkovnemu gledališču. Klasična lutkovna animacija se prepleta s prostorskimi video projekcijami in virtualnim risanjem.

Režiser: Tin Grabnar

Avtor: Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović Babnik

Igra: Asja Kahrimanović Babnik, Ajda Toman

Avtor likovne podobe: Matija Medved

Stop motion animacija: Matija Medved in Lea Vučko

Dramaturginja: Zala Dobovšek

Asistentka režiserja: Nina Šorak

Kostumografinja: Sara Smrajc Žnidaršič

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Video mapping: Boštjan Čadež

Asistenca in montaža videa: Lea Vučko

Mentor za animacijo: Kolja Saksida

Zvočni efekti: Mateja Starič

Lektorica: Metka Damjan

Oblikovalec svetlobe in lučno vodstvo: Kristjan Vidner

Nekje drugje skozi otroški, nezaznamovan pogled tankočutno poveže mladim poznani svet z oddaljeno podobo vojne. Z inventivno rabo sodobne tehnologije in tehnik filmske animacije v kontekstu lutkovnega uprizarjanja šolska tabla postane vrtljiva interaktivna plošča in prizorišče dekličine vojne izkušnje, ki gledalce posrka v dinamično pripoved. Občutljiv pristop k temi se kaže tako v preprostosti in dostopnosti otroškega vsakdana kot v vsebinsko in izvedbeno premišljenem dialogu z družbeno stvarnostjo, ki ga igralka razpira z živim ustvarjanjem dogajanja in njegovega scenskega okolja. V hladni dvorani Tunela grozovitost vojne z zvočnimi, svetlobnimi ter lutkovnimi učinki pretopi v čutno in poetično atmosfero ter jo z gradnjo pripovedi napolni s človeškostjo, ki se gledalcev dotakne z vso silo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- posebna nagrada žirije za uspešno kombinacijo lutkarskega načina razmišljanja in uporabe sodobne tehnologije pri realizaciji teme, Mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, 2017
- nagrada za najboljšo predstavo (grand prix) na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za najboljšo režijo Tinu Grabnarju na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za animacijo in igro Asji Kahrimanović Babnik na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za celostno likovno podobo Matiju Medvedu na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za najboljšo otroško predstavo na 18. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2019
vojna – begunci – prijateljstvo – tujci40 minutgluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 8 do 14 let

Obuti maček

Dramska predstava, Glasbena predstava

Obuti maček Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče Koper, , Osrednjeslovenska, Obalno-kraška Dramska predstava, Glasbena predstava 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Obuti maček je zgodba o mlinarjevem sinu Maticu, ki po očetovi smrti kot dediščino dobi le »hišnega mačka Fritza«. A ta se kmalu izkaže kot neprecenljiv sopotnik, saj s svojo iznajdljivostjo Maticu pomaga, da osvoji srce simpatične kraljične Marjetice, premaga zlobnega grofa Brdavška, ki mu je obljubljena zamož, in na koncu zasede prestol.

Andrej Rozman Roza se je oprl na znano pravljico, vendar jo je razširil, zrimal in posodobil v »družinski mijauzikl«, ki ima v svoji večplastnosti ponuditi vsakomur nekaj: pravljičnost otrokom, duhovite besedne domislice in družbenokritične osti odraslim, veselje do življenja in raznoliko glasbo pa vsem skupaj.

Avtor glasbe: Nana Forte in Jure Ivanušič

Režija: Vito Taufer

Asistent režije: Mitja Lovše

Dramaturgija: Dubravko Mihanović

Scenografija in kostumografija: Barbara Stupica

Asistent kostumografije: Slavko Trivković

Projekcije: Barbara Stupica, Nejc Saje

Video: Nejc Saje

Video programiranje in mapiranje: Dušan Ojdanič

Korepetitor: Diego Barrios Ross

Lektorica: Mateja Dermelj

Koreografija: Natalija Manojlović Varga

Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar

Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič

Oblikovanje maske: Nathalie Horvat

Zasedba: Rok Matek, Luka Cimprič, Anja Drnovšek, Ivan Rupnik, Maruša Oblak, Ivan Godnič, Jure Ivanušič k. g., Uroš Maček, Vasko Atanasovski k. g., Marjan Stanić k. g., Žiga Golob k. g.

Na videu: glas Roka Matka, Luka Cimprič, Jure Ivanušič k. g., Uroš Maček

Animacija lutke na videu: Barbara Bulatović

Obuti maček se napaja v sferi zabavnih popularnih formatov, a se po registrih komično lahkotnega odnosa do snovi giblje suvereno in domišljeno, kot vitalen organizem v radoživem spletu uprizoritvenih prijemov in žanrov. Uprizoritev je lucidna v jeziku, songih in posodobljeni zgodbi ter učinkovita z na novo dopisanim odrskim kontekstom, ki pravljičnost fabule umesti v stvarnost glasbenega okvira. Sveža, žanrsko razgibana glasba pozornost organsko premešča med pravljičnim, igralsko karikiranim, in glasbeniki na odru, tudi v vlogi duhovitih opazovalcev in komentatorjev dogajanja. Mijauzikl nasploh označuje igrivost, ki različne glasbene, uprizoritvene in idejne impulze združi v enovit plašč, atraktiven, iskriv in tudi z nekaj tehtnega kritičnega mladostniško-manjšinskega uporništva.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
odnos do živali – družbena nepravičnost – revščina – prebrisanost – mladostniško uporništvo
Po predstavi lahko sledi pogovor z ustvarjalci.
65 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 3004 919, 041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 7 do 12 let

Prosto po Prešernu

Dramska predstava

Prosto po Prešernu Zavod Margareta Schwarzwald, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14
Prosto po Prešernu je gledališka predstava za mladino. Izhodišče za nastanek uprizoritve je Prešernova poezija, predstavljena in interpretirana pa je drugače kot v šoli. S Prešernom se posameznik, ki je del našega šolskega sistema, sreča že zelo zgodaj. Se pa zagotovo večina današnjih mladostnikov na prehodu v odraslo življenjsko obdobje težko vživi v arhaičen jezik in način življenja v času nastanka Prešernovih del. Navdih je bistven za ustvarjanje. Prešerna sta pogosto navdihovala (nesrečna) ljubezen in brezup – ti večni temi, ki ju vsi še kako dobro poznamo, z njima pa smo se več in usodno začeli srečevati prav v najstniških letih. Uprizoritev jasno pokaže, da imajo Prešeren oz. njegovi liki in najstniki več skupnega, kot se jim morda zdi, ko se morajo o njem učiti v šoli.

Avtorice koncepta: Maruša Kink, Simona Hamer, Mija Špiler

Režiserka: Maruša Kink

Dramaturginja: Simona Hamer

Lektorica: Maja Cerar

Scenografka: Vasilija Fišer

Avtor idejne zasnove in napisa na scenografiji: Jure Engelsberger

Kostumografka: Tina Bonča

Asistentka kostumografije: Anja Esih

Avtor glasbe: Boštjan Gombač

Oblikovalec svetlobe: Marko Čeh

Izvajalci: Jernej Čampelj, Tina Gunzek/Patrizia Jurinčič Finžgar/Nataša Keser, Saša Pavlin Stošić

Predstavo Prosto po Prešernu je strokovna komisija 16. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica uvrstila v katalog priporočljivih vsebin ter ji podelila oznako kakovostna predstava.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
Prešeren – poezija – ljubezen – Povodni mož – Turjaška Rozamunda
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 8 do 15 let

Estera ali praznik usod

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Estera ali praznik usod Lutkovno gledališče Pupilla, , Pomurska Dramska predstava, Lutkovna predstava 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Predstava črpa besedilo iz biblijske zgodbe Esterina knjiga. Nekje drugje, nekoč mnogo kasneje, neka druga Estera živi svoje srečno otroško življenje. Zgodba je v resnici izmišljena, vendar se napaja v resničnih zgodovinskih dejstvih, a se izogne konkretnim posameznikom. Skozi prikaz vsakdanjega življenja (dnevne obveznosti, prosti čas, druženje, igre, obredi, prazniki) skuša predstaviti družino kot vsem znan pojav z mrežo prepoznavnih odnosov in dejavnosti, po drugi strani pa z uporabo likovnih sredstev, temelječih na judovski ikonografiji, opozarjati na posebnosti kot na privlačne, neznane in večini skrivnostne navade. Sporočilo predstave želi poudariti upanje, pogum, potrebo po angažiranosti in informiranosti ter osebno odgovornost posameznika za vsakršno družbeno dogajanje. Ob tem pa skozi likovno podobo in zvok predvsem mladim gledalcem približuje judovsko kulturo.

Režiser: Miha Golob

Avtorica koncepta in dramaturginja: Mojca Redjko

Avtorica likovne podobe: Sabina Šinko

Izdelovalec opreme: Milan Gal

Tehnični vodja: Sabina Šinko / Milan Gal

Zasedba: Petra Kavaš in Vitomir Vratarič

Estera ali praznik usod vzpostavi intimen in sugestiven kontekst, ki gledalce neposredno vpelje v gledališko situacijo in poveže v začasno skupnost. Praznovanje Esterine rešitve Judov uokviri presečišče biblijske zgodbe, druge svetovne vojne, dokumentarnega in fiktivnega gradiva ter realnega časa in pozicije gledalcev. V spoju otroške igrivosti, simbolnih gest in spoštljivega vzdušja z občutjem posvečenosti uprizoritev subtilno pristopi do teme skozi vprašanje spomina. Z razporeditvijo prostora, elementi otroške igre, fotografijami ter povezovalnim likom igralke kot deklice Estere in pripovedovalke oddaljeno postane bližnje in družbeno osebno. Tema pregona Judov se razpre v širši razmislek in senzibilnost do zgodb, v katere vstopamo, o njihovi ponovljivosti in o moči, ki nam jo predajajo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
judovstvo – holokavst – nestrpnost – družbena angažiranost60 minutgibalno_ovirani031 510 865sabina.sinko@um.siSabina Šinko
od 8 do 15 let

Guliverjeva potovanja

Dramska predstava, Plesna predstava

Guliverjeva potovanja Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava, Plesna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Jonathan Swift (1667–1745) je ustvaril lik vedoželjnega Guliverja, ki ga je poslal na fantazijsko popotovanje v svet pritlikavih liliputancev, k velikanom, na lebdeči otok raztresenih znanstvenikov in nazadnje v idilično kraljestvo modrih konj. Guliver se je v teh svetovih zapletal v razburljive popotniško-raziskovalne avanture, polne domišljijskih preobratov in presenečenj. Oblika fantastičnega potopisa daje priložnost za kritiko takratne angleške družbe, politike, religije, nravi in idej, pa tudi za filozofska razmišljanja o relativnosti človeških navad, verovanj in vrednot sploh. Izbor besedila je namenjen predvsem mlajšemu občinstvu, vendar je ob pustolovsko-pravljičnih poudarkih mogoče razbrati tudi temeljno usmeritev Jonathana Swifta k satirični kritiki družbe, politike, nravi, idej in prepričanj.

Režiser, koreograf in scenograf: Matjaž Farič

Dramaturginja: Staša Bračič

Kostumografka: Suzana Rengeo

Likovna zasnova in animacij: Matjaž Farič in Fi produkcija – Jure Lavrin, Martin Rozman in Gregot Kitek

Izvajalci: Matevž Biber, Mojca Simonič, Ivica Knez

Uprizoritev Guliverjeva potovanja mladega gledalca popelje na popotovanja, polna nenavadnih doživetij v različnih domišljijskih svetovih. Zasnovana je tako, da nam o svojih doživetjih v različnih eksotičnih deželah poroča naslovni junak, ki na odru sočasno nastopa kot pripovedovalec in akter v svojih uprizorjenih spominih. Uprizoritev je zanimiva interaktivna kombinacija projiciranih ambientov in žive igre, podkrepljena z osupljivimi vizualnimi učinki in živahno glasbeno opremo.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
potovanje – odkrivanja sveta in samega sebe – spreminjanje pogleda na svet in resničnost – domišljijski svetovi – svet gledališke fantazije50 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani02 250 61 35anja.zizek@sng-mb.siAnja Žižek
od 8 do 15 let

Tajno društvo PGC

Dramska predstava

Tajno društvo PGC Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Tajno društvo PGC je legendarno zimzeleno besedilo, otroška klasika. Nastalo je leta 1958 izpod peresa slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, enega prvih avtorjev, ki je po vojni črpal iz resničnega življenja mladih in v njihovih nevsakdanjih dogodivščinah obravnaval njihove probleme. S priljubljenim in znamenitim tajnim društvom Pingoclavulusom oziroma krajše PGC-jem so odraščale različne generacije otrok, prvič pa je Tajno društvo PGC v sodobni interpretaciji zaživelo tudi na našem odru.

Režiser: Marko Bulc – Mare

Dramaturg: Nebojša Pop Tasić

Scenograf: Damir Leventić

Kostumografka: Sanja Grcić

Koreograf: Sebastjan Starič

Avtor glasbe: Damir Avdić

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak

Izvajalci: Rok Kunaver, Mia Skrbinac k. g./Ajda Toman, Jan Bučar, Matevž Müller, Nina Ivanič

Uprizoritev Ingoličevo predlogo dramaturško nadgradi in posodobi v duhu mladostniške energije, ki samostojno in ustvarjalno premišljuje družbeni red, ustaljene navade in pravila odraslih. Predvsem se odlikuje v dinamični in domišljeni rabi prostora. Preprosta premična scenografija postane orodje za duhovite in večpomenske režijske ter koreografske izpeljave. Celostna dinamika dogajanja s humorjem, domišljijo in udarnim glasbenim ritmom podpira sporočilo in komunikativno nagovarja gledalce. In čeprav so odrasli liki nekoliko osmešeni, je poudarek vendarle na strani mladih, ki s svojo poezijo in dejanji opozarjajo na različne obraze uporništva in dokazujejo, da njihov glas ni namenjen le lagodnemu rušenju discipline, temveč angažiranemu in srčnemu sooblikovanju družbe.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
šola – druženje – društva – poezija80 minutslepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 8 do 14 let

Vsi junaki zbrani

Dramska predstava

Vsi junaki zbrani Slovensko mladinsko gledališče, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14
V predstavi srečamo skupino otrok med pripravami na televizijski kviz Vsi junaki zbrani. Med dvanajstletniki se znajde tudi desetletni France, fantič izjemnih intelektualnih in socialnih sposobnosti, ki pa se po telesni spretnosti – in ta je med odraščajočimi dečki še kako pomembna! – ne more meriti z malce starejšimi vrstniki, ki kot za šalo obvladajo parkur, urbano disciplino premagovanja ovir, ki se pojavijo na poti. V dogajanje se vpletejo tudi Francetove sanje, v katerih njegovi starejši tovariši zaživijo kot slovenski pravljični liki: Peter Klepec, Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Miklova Zala in Krištof Lambergar. Besedilo Drage Potočnjak prepleta odraščanje v sodobni družbi z izkušnjami in vrednotami junakov slovenskega izročila.

Režiser in koreograf: Branko Potočan

Dramaturginja: Andreja Kopač

Scenografa: Branko Potočan in Sandi Mikuž

Kostumografka: Barbara Stupica

Avtorja glasbe: Marko Brdnik in Jure Vlahovič

Lektorica: Mateja Dermelj

Oblikovalec luči: Tomaž Štrucl

Izvajalci: Blaž Šef, Boris, Kos, Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Uroš Kaurin k. g., Daša Doberšek, Stane Tomazin, Draga Potočnjak

Uprizoritev Vsi junaki zbrani poveže realni svet gledaliških junakov s pravljičnim svetom slovenskega (ljudskega) izročila. Glavni junak France je najmlajši in telesno najšibkejši, a prepriča vrstnike s svojim umom, znanjem in smislom za humor. Minimalistična scenografska zasnova umesti dogajanja na eno samo igralo, na katerem se vzpostavi veliko prostora za dinamičen gledališki gib. Slengovska govorica glavnih junakov, ki je blizu mladim gledalcem, se iskrivo preplete z bolj arhaično govorico slovenskih pravljic.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
pogum in preseganje samega sebe – odraščanje – tovarištvo – slovensko izročilo – pomen gibanja70 minut01 3004 919, 041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 9 do 15 let

Alica v čudežni deželi

Dramska predstava, Multimedijska predstava

Alica v čudežni deželi Anton Podbevšek Teater, Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska, Jugovzhodna Slovenija Dramska predstava, Multimedijska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Nekega popoldneva Alica zaspi, a le zato, da bi se prebudila v svetu, ki je povsem drugačen od tistega, ki ga je vajena. V tistem svetu lahko povzročiš poplavo le s tem, da se zjočeš, nenadoma zrasteš za tri metre le zato, ker si pojedel piškot, srečaš gosenici, ki se pogovarjata o filozofiji, in odideš na noro čajanko z zajcem. Povsem spontano se lahko znajdeš tudi sredi sodnega postopka. Ali je potemtakem tisti svet zares nor? Ali pa je morda nora Alica, ker ne razume sveta, v katerem živi? In ali je prav tako morda nora le zato, ker je del tega sveta?

Koreografija in režija: Magdalena Reiter
Nastopajo: Lena Hribar, Ana Hribar, Aja Kobe, Rok Kunaver, Matevž Müller, Lada Petrovski Ternovšek, Dušan Teropšič

S poetično in sanjsko atmosfero uprizoritev Alico – in z njo gledalce – prepričljivo popelje v nenavaden, predvsem pa nov in nepoznan svet, v katerem se osrednja protagonistka znajde na nezasedenem teritoriju razumevanja. V pregledni dramatizaciji popelje skozi ključne postaje Aličinega popotovanja, z zadržanim in nevsiljivim pogledom opazovalca postavlja v ospredje njen izziv doumevanja in iznajdevanja ter izpostavlja potrebo po izostrenosti in odprtosti čutov v okolju, kjer logiko vsakdanjega nadomestijo nestabilnost, negotovost in kopica igrivih nesmislov. Pri tem je, vseskozi iščoč pomenljive vmesnosti, slikovita v vizualni podobi, glasbenih atmosferah ter gradnji telesne in gibalne razsežnosti likov, ki se mestoma razpletejo v dinamično koreografijo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
spreminjanje sveta in sebstva – odraščanje – moč – poštenost – pravica do lastnega stališča70 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni051 316 166mitja.socic@antonpodbevsekteater.siMitja Sočič
od 9 do 18 let

Hrestač – Božična zgodba

Plesna predstava

Hrestač – Božična zgodba Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava 8_12, 12_14, 14_18
V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek. Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globokim sporočilom, da človeka osrečita prijaznost in sočutje do drugih ljudi.

Koreografija in režija: Youri Vámos

Dirigent: Aleksandar Spasić

Asistentka koreografa: Joyce Cuoco

Scenograf in kostumograf: Michael Scott

Oblikovalec luči: Klaus Gärditz

Hrestač – Božična zgodba je čarobna baletna pravljica, ki je s smotrno nadgrajeno zgodbo, obvladano režijo, privlačno glasbeno in vizualno podobo posebej primerna za spoznavanje baletne umetnosti za mlade gledalce. Medtem ko v prvem dejanju pritegne z dinamično in tekoče uigrano koreografijo razigranega mestnega predbožičnega vrveža ter izpeljavo problemskega zavoja zgodbe v spremenjenem vzdušju sanjskega nočnega doživetja, se v drugem dejanju prepusti sproščenem razpoloženju otrok ter očara s poetično atmosfero baletnih točk. Uprizoritev gledalce lahkotno popelje v nek drug čas in obenem navdihne s srečnim zaključkom jasno poantirane zgodbe.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
Božič – veselje – pravljičnost – prijaznost120 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 421 59 29 tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 9 do 14 let

iCankar

Dramska predstava

iCankar Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom, Mestno gledališče Ptuj, , Podravska, Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14
V času, ko je termin zvezda zlorabljen do obisti, bomo mladim pokazali, kaj to resnično pomeni – Ivan Cankar je bil to že sto let nazaj. Iz njegovih pisem je razvidno, da je znal biti mil, rahločuten in duhovit, hkrati pa tudi piker, sarkastičen in oster. Predvsem pa človek akcije. In, kot se zvezdi pritiče, tudi ženske so ga oboževale. Napeta zgodba (detektivka za mlade) je sestavljena iz resničnih dogodkov njegovega življenja in dogodkov, ki jih je spletla njegova domišljija. V predstavi iCankar gledalci spoznajo pisatelja in prelomne dogodke iz njegovega življenja.

Režiserka: Maruša Kink

Avtor glasbe: Kristijan Krajnčan

Kostumografka in scenografka: Tina Bonča

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Lektor: Simon Šerbinek

Izvršna producentka: Mija Špiler

Izvajalci: Jure Kopušar/Vid Klemenc, Nataša Keser, Domen Valič

iCankar v tekočem in dinamičnem poteku spretno preplete sedanjost in preteklost ter resničnost in domišljijo. Vzpostavljen gledališki okvir detektivskega raziskovanja z osrednjim vprašanjem »kdo je Ivan Cankar« privlačno odstira drugačno pot spoznavanja in razumevanja kanonizirane literarne figure. Gre za sodobno gledališko uprizoritev, v kateri igralci hipoma prehajajo iz vlog detektivov v dramski lik pisatelja in oseb Cankarjevega časa ter literarne like nekaterih njegovih del, pri tem pa humorno predstavijo drobce avtorjevega življenja in osebnosti ter njegovo podobo živo in v sveži preobleki učinkovito približajo današnji perspektivi mladih gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
skrivnosti – pisateljevanje – uspeh – ljubezen – delavnost
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 852 516 mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 9 do 15 let

Kit na plaži

Dramska predstava

Kit na plaži Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Dramsko besedilo temelji na istoimenskem mladinskem romanu Vinka Möderndorferja, prejemnika nagrade desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo. Zgodba pripoveduje o osnovnošolki Niki, malce nenavadni deklici, ki se je s starši priselila v novo okolje. Zgovorna in duhovita najstnica se uspešno spoznava s sošolci, učitelji, a prisotne so tudi težave. Kit na plaži prinaša zgodbo o drugačnosti in normalnosti.

Avtor in režiser: Vinko Möderndorfer

Dramaturg: Blaž Lukan

Scenograf: Branko Hojnik

Kostumograf: Alan Hranitelj

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Avtorja video animacij: Atej Tutta, Valerija Cozzarini

Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak

Lektor: Jože Faganel

Asistentka scenografa: Nina Rojc

Strokovni sodelavki CUDV Draga: Dolores Turičnik in direktorica dr. Valerija Bužan

Izvajalci: Ana Hribar, Aja Kobe, Polonca Kores, Voranc Boh, Mario Dragojević k.g. , Matevž Müller, Urška Hlebec, Jernej Kuntner, Blaž Pirman k.g., Rok Kunaver / Jan Bučar, Alenka Tetičkovič

Uprizoritev zgodbo istoimenskega mladinskega romana na oder postavi v mladostno razigrani podobi (gibalno in prostorsko dinamično, s humorjem, privlačno video animacijo in zvočno sliko) ter z jasno izrisano problemsko tematiko. Po daljši dramski ekspoziciji širše, deloma karikirane slike šolskega, družinskega in intimnega sveta, v katerega vstopamo skozi oči »popolne« najstnice, pregledno in dramaturško logično izostri notranji konflikt, s katerim popolnoma preobrne perspektivo na dogajanje. Z razgrnitvijo prikritih stisk gledalce čustveno intenzivno angažira in izpostavi več kritičnih tem, ki jih spretno zaokroži v sporočilu, da kategoriji ‘normalnosti’ in ‘drugačnosti’ skrivata predvsem temeljno potrebo biti viden/slišan/sprejet oziroma – videti, slišati in sprejemati drugega.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
normalnost – drugačnost – družina – downov sindrom80 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 9 do 18 let

Romeo in Julija

Plesna predstava

Romeo in Julija Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Znamenito ljubezensko zgodbo po Shakespearjevi dramski predlogi o ljubimcih iz Verone je pred osemdesetimi leti na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Sergejevič Prokofjev. Svojo vizijo znanega baleta koreograf Youri Vámos postavlja v italijansko mestece v trideseta leta prejšnjega stoletja, v čas nastanka tega baleta. Koreograf je združil klasični balet s sodobnimi trendi, ustvaril balet globokih čustev in prestižnega plesnega prelivanja, ki ga podčrtujejo čista vizualizacija, dinamično kadriranje prizorov in učinkovita režija.

Režiser in koreograf: Youri Vámos

Skladatelj: Sergej Prokofjev

Dirigent: Aleksandar Spasić

Scenograf in kostumograf: Michael Scott

Oblikovalca luči: Klaus Gärditz, Jasmin Šehić (postavitev)

Koncertni mojster: Igor Grasselli

Asistentka koreografa: Joyce Cuoco

Izvajalci: Lukas Zuschlag/ Petar Đorčevski/Kenta Yamamoto, Ana Klašnja/Giorgia Vailati, Hugo Mbeng, Filippo Jorio/Owen Lane, Yuki Seki, Filip Viljušić, Olga Andreeva/Regina Križaj, Tomaž Horvat, Stefan Capraroiu / Gregor Guštin, Goran Tatar, Lorenzo Silingardi, Yujin Muraishi/William Castro

Klasično delo baletnega repertoarja zaživi v vizualno usklajeni, privlačni in izrazno jasni podobi s tekočim dogajalnim lokom in suvereno plesno izvedbo. Izčiščen in prilagodljiv prostor, domišljena kostumografija ter subtilno doziran kontekst in vzdušje italijanskega mesta tridesetih let prejšnjega stoletja vzpostavljajo razločen okvir za plesno govorico znane dramske zgodbe. Pripovedna moč koreografskega jezika v dialogu s partituro Prokofjeva izrisuje dinamično napetost med vitalnostjo skupinskih prizorov in romantično noto ljubezenskih duetov ter spretno poudarja čustveno in karakterno izraznost plesnih teles; dogajanje niansira s humorno igrivostjo, impulzi borbenosti in moči, nežnimi občutji in bolečino.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ljubezen – spopadi – smrt – tragedija135 minutgibalno_ovirani01 241 59 59tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 9 do 12 let

Veliki pok

Dramska predstava

Veliki pok Zavod Margareta Schwarzwald, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14
Vsi vemo, da so obstajali časi, ko so bili največji umi takratnega sveta prepričani, da je Zemlja ploščata in središče vesolja. Na različnih koncih sveta obstajajo različne teorije o njegovem nastanku, nekatere mitološke, pravljične, druge znanstvene. Uprizoritev Veliki pok prek zanimivih zgodb govori o znanih znanstvenikih, humanistih, raziskovalcih, umetnikih in o drugih vizionarjih (Nikoli Tesli, Albertu Einsteinu, Isaacu Newtonu, Charlesu Darwinu, Galileu Galileju in Marie Curie), ki so bili dovolj radovedni, intuitivni in skeptični, da so prispevali k skupnemu razvoju.

Avtorici koncepta: Maruša Kink in Mija Špiler

Režiserka: Maruša Kink

Dramaturginja: Nika Leskovšek

Skladatelj: Boštjan Gombač

Scenograf: Danijel Modrej

Kostumografka: Tina Bonča

Lektorica: Maja Cerar

Izvajalci: Jernej Čampelj, Tina Gunzek, Saša Pavlin Stošić

Uprizoritev Veliki pok je dinamičen in komunikativen poklon zgodovini človeškega raziskovalnega poguma. Zgodbe o znamenitih izumih in odkritjih zapakira v gledljivo in lucidno odrsko celoto, ki po eni strani ponudi obilico poučnega gradiva, po drugi pa ji uspeva vseskozi ohranjati pozornost svojih mladih gledalcev. Igrive in hipne menjave vlog, v katerih nastopajo vsega skupaj trije igralci, opozorijo tudi na njen ustroj ter dajo priložnost za razmislek o odru kot poligonu uprizarjanja.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc

izumi – Nikola Tesla – Albert Einstein – Marie Curie – Galileo Galilei
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 9 do 18 let

Vesele kosti

Lutkovna predstava

Vesele kosti Mednarodni center lutkovne umetnosti, , Obalno-kraška Lutkovna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Kup kosti, zbranih z različnih koncev sveta, majhna krsta in panda. Kot alkimist tudi lutkar ustvarja like, čustva in zaplete iz nežive materije. Preproste kosti brez uporabe ene same besede pripovedujejo svoje zgodbe o samoti. Kdo je lutka in kdo animator? Kdo je mrtev in kdo živ? Predmetno gledališče v svoji najbolj surovi obliki prikazuje njegove neskončne možnosti. Dadaistična delitev, ironična črna komedija, ki spreminja perspektivo gledalca, ga preseneča in nasmeji. Dokler se ne zaveš, da si le del večje igre. Igre smrti.

Avtor, igralec: Matija Solce

Režija: Vida Cerkvenik Bren

Vesele kosti z izvirno animacijo postavljajo v središče temeljno razmerje med animatorjem in animiranim. Razgiban dialog se domiselno vzpostavlja v besedi, zvoku, gibu telesa in igri obraza ter animaciji ročne lutke (pande) in predmetov (kosti). Med telesom animatorja in lutko ali predmeti se izrisujejo različne zgodbe in podobe, ki sooblikujejo dogodivščino, polno neobičajnih zaznav, duhovitih idej in presenetljivih premen. Domišljena struktura uprizoritve z vključitvijo realne situacije in žive ter posrečeno zasnovane komunikacije z gledalci lucidno dopolnjuje nenehno igro v odnosu med animatorjem in lutko/predmeti ter vzpostavlja situacijo, ki oživi ne le materijo, temveč tudi vprašanje, kaj je živo in kaj mrtvo ter kdo upravlja s kom.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
predmetno gledališče – oživljanje materije – življenje in smrt – odnos lutkar-lutka – minimalizem
Delavnica predmetnega gledališča v dolžini ene šolske ure za en razred učencev/dijakov. Delavnica je prilagojena starosti udeležencev, interaktivna in zabavna. Otroci si lahko skupaj z Matijem v nekaj minutah izdelajo vsak svojo preprosto lutko iz materialov, ki jih imajo pri roki, lahko tudi za lutko uporabijo katerikoli predmet ali pa celo sebe samega.
60 minutgibalno_ovirani040 472 730, 041 778 061matija_solce@yahoo.comMatija Solce
od 10 do 16 let

CTRL.SHIFT.ESC

Plesna predstava, Eksperimentalna predstava

CTRL.SHIFT.ESC Plesni Teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Eksperimentalna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Že nekaj časa internet ni samo informacijski medij, ampak paralelni svet, v katerem informacije živijo lastno življenje, urejeno po lastnih pravilih – po zakonu interneta. Ta svet soobstaja s svetom resničnosti in spominja nanj, saj so informacije o ljudeh in dogodkih izbrani in urejeni trenutki iz resničnega sveta. Zaradi tega včasih ne ločimo resnice od njene virtualne različice. Predstava CTRL.SHIFT.ESC. opozarja na problem informacijske tehnologije in z njo povezanih navad sodobnega sveta, ki jih ne moremo zanikati niti prepovedati (DEL.). Ne obstaja pobeg iz virtualne resničnosti, obstaja le pobeg iz njenih pasti (ESC.)

Avtorstvo, koreografija, režija: Natalija Manojlović Varga

Soustvarjanje in izvedba: Barbara Kanc, Katarina Barbara Kavčič Popič, Aja Zupanec

Glasba: Mario Marolt

Vizualna podoba: Andrej Štular

Kostumi: Slavica Janoševič

Oblikovanje luči in tehnične rešitve: Janko Oven

Kreativna producentka: Katja Somrak

Uporabljena glasba: Mario Marolt, Peter Mihelič, Space Orchestra, Quasar, Clair Audient

CTRL.SHIFT.ESC skozi prizmo najstniškega doživljanja suvereno razpira polje identitete, komunikacije in odnosov v virtualnem ter realnem svetu. S plesom, govorom in domiselnim sprotnim oblikovanjem scenskega prostora ter konteksta vzpostavlja prepoznavne odrske situacije iz vsakdana mladih, ki spodbujajo aktivno razumevanje in doživljanje ter angažirajo prav v svoji kompleksnosti. Struktura predstave izpelje razločen narativni premik od virtualnega do realnega, a brez poenostavitev ali vrednostnega stališča; izpostavlja težave in pasti obeh, obenem pa senzibilno vodi dogajanje skozi doživljajske intenzitete, poskrbi za lucidno zaključno samo-refleksijo odrskega dogajanja in konec zapelje v pozitivno naravnano ter energično prešito razrešitev skupaj z gledalci.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
generacija 0 – ločitev staršev – nasilje v šoli – samopodoba – ekologija40 minutgibalno_ovirani041 365 184katja.somrak@ptl-lj.siKatja Somrak
od 10 do 15 let

Dečki Pavlove ulice

Dramska predstava, Plesna predstava

Dečki Pavlove ulice Anton Podbevšek Teater, , Jugovzhodna Slovenija Dramska predstava, Plesna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Razlogov za »neuničljivost« mladinskega romana madžarskega pisatelja Ferenca Molnárja Dečki Pavlove ulice je več, so pa zelo jasni: mladinski roman ima vse tisto, kar prava zgodba potrebuje, da uspešno nagovori bralca, predvsem mladega. Je čustveno izredno intenzivna, pretresljiva, noro zabavna, dogajalno izredno dinamična. Današnji bralec je na duhovit in komunikativen način soočen z osnovnimi elementi vzgoje in s tistimi gradniki kulture, na katerih temelji osnovna medčloveška komunikacija. Ta pomeni predvsem poskus razumevanja, sočutnosti, empatije, pa tudi poštenosti, doslednosti, načelnosti – torej tistih kvalitet, ki se na prvi pogled zdijo samoumevne, a to žal vse prevečkrat niso.

Režija: Matjaž Pograjc

Igrajo: Klara Kastelec, Oskar Kranjc, Aleš Kranjec, Rok Kravanja, Tadej Pišek, Inan Du Swami, Mojca Špik

Asistentka režije: Klara Kastelec

Koreografija: Branko Potočan

Dramaturgija: Andrej Jaklič

Scenografija: Matjaž Pograjc

Kostumografija: Nataša Recer

Avtor glasbe, besedil in vokali: Krištof Kastelec – Kriki

Instrumentali in produkcija: Andrej Šauta – Sha

Instrumentali: Domen Smrekar (Drop Production), Maximilian Steinacker, Hugo Smeh-Hyu,

Lektoriranje: Irena Androjna Mencinger

Oblikovanje kreative: Eva Mlinar

Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra

Odraščanje v polju igre in boja dveh skupin dečkov uprizoritev pregnete v dinamično obliko fizičnega gledališča in ga s pomočjo glasbe ter prostorskih projekcij postavi v specifično vzdušje urbane (sub)kulture. Izdelana gibalna podoba z izstopajočimi koreografskimi momenti in rabo bambusovih palic prepričljivo poganja napetost skupinske dinamike in odnosov, ki si v tem mikrokozmosu preizkušenj, obstanka in moči izpisujejo lastna pravila in vrednote. V tem okviru Dečke Pavlove ulice prežema stilizirana igrivost elementarnega uprizoritvenega jezika, svež pristop v prisvajanju neposredne mladostniške intenzivnosti in relevantnost tem (tudi) sodobne realnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
Razumevanje izgube – preseganje bolečine – odraščanje – razvoj značaja – odrešitev v tovarištvu in moči kolektiva
Po ogledu predstave Dečki Pavlove ulice v dogovoru z nastopajočimi, režiserjem in produkcijsko ekipo Anton Podbevšek Teatra, je možno v dvorani APT-a izvesti kratek pogovor (20-30 minut) obiskovalcev z nastopajočimi v predstavi.
65 minutgibalno_ovirani051 316 166mitja.socic@antonpodbevsekteater.siMitja Sočič
od 10 do 15 let

Hevreka!

Dramska predstava, Interaktivna predstava

Hevreka! Zavod Margareta Schwarzwald, Mestno gledališče Ptuj, , Podravska Dramska predstava, Interaktivna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Fizika v računalniški igrici v gledališču. Ampak, kako? Predstava na glavo postavi stereotipe o nerazumljivosti in dolgočasnosti fizike ter nas prestaviti v svežo, ustvarjalno perspektivo dojemanja sveta in tudi učenja.

V predstavi Hevreka! so prepleteni žanri fizične komedije in glasbenega gledališča s temami, ki jim na prvi pogled ne bi pripisali komičnega potenciala. Fizika je mnogim predstavljala strah in trepet, za nas pa je izhodišče za noro potovanje v svet domišljije in komedije. S preigravanjem različnih vlog, zgodb znanstvenikov in tudi učne snovi želimo premakniti meje mogočega v gledališču. Igramo se z znanostjo, ki je, na presenečenje mnogih, že sama po sebi zelo igriva.

Nastopajoči in avtorji predstave: Nik Škrlec, Lena Hribar, Urban Kuntarič

Avtor glasbe: Janez Dovč

Kostumografija: Andrej Vrhovnik

Maska: Tina Prpar

Oblikovanje svetlobe: Ian Stergar

Lektor: Simon Šerbinek

Izvršna produkcija: Mija Špiler

Avtorski projekt Hevreka! na oder prenese format računalniške igre, v kateri se izvajalci kot superjunaki podajo na humorno akcijsko popotovanje iskanja neznane snovi. Po svoji podobi uprizoritev koketira s popularno kulturo, a jo smotrno utemelji v prepletu naravoslovnih vsebin in vsakdanje resničnosti ter znanstvene probleme domišljeno pokaže kot povsem življenjske in človeške izzive. V dogajanju in rabi uprizoritvenih izraznih možnosti (od giba in glasbe do rekvizitov in interakcije z občinstvom) je Hevreka! razgibana in zabavna, izvedbeno energična in radoživa, v gibanju po tematski pokrajini igre pa lucidna ter kot takšna navdihujoča spodbuda k sproščeni radovednosti pri spoznavanju sveta in človeka.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
fizika – drugačen pogled na stvari – humor
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
55 minut041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 10 do 18 let

Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk

Dramska predstava, Interaktivna predstava

Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk Zavod Margareta Schwarzwald, Akademija za gledališče radio film in televizijo Univerze v Ljubljani, Cankarjev dom, Zavod k.g. – tovarna predstav, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Interaktivna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Naj gre vse v π je večkrat nagrajeni avtorski projekt dramskega igralca in voditelja oddaje Male sive celice Nika Škrleca, ki je tudi državni prvak v recitiranju števila pi (s 3141 decimalkami), kar je tudi njegova skrita strast – tri leta zapored je zmagoval na tekmovanju na Fakulteti za matematiko in fiziko. Ves ta čas želi ljudem pokazati, kaj pravzaprav počne, da mu to uspeva … in da je to početje v bistvu zelo sorodno gledališču, ustvarjanju in domišljiji.
Gre za prvo predstavo, ki na oder postavlja mnemotehniko palače spomina, način pomnjenja decimalk števila pi. Nik v predstavi odigra domišljijski svet, ki se skriva za njegovimi številkami, ter poskuša združiti svet matematike, števil, domišljije in gledališča v dinamično in igrivo celoto domišljijskega absurdnega sveta, v katerem je vse mogoče.

Igra, koncept, avtorstvo: Nik Škrlec

Dramaturgija: Katja Černe in Nika Švab

Scenografija: Vid Žnidaršič

Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel

Nik Škrlec v uprizoritvi Naj gre vse v π ali kako sem se naučil 3141 decimalk s tehniko pomnjenja poveže svet realnosti in števil ter svojo osebno palačo spomina razprostre kot navdihujoče ustvarjalno potovanje neskončne domišljije, na katerega povabi tudi gledalce. V minimalistični scenski postavitvi se energično zažene skozi tok domišljijskih podob, poln duhovitih idej, hipnih premen in presenetljivih asociacij, ter to notranjo realnost s suvereno izvajalsko prezenco preplete s (samo)refleksivnimi trenutki in igrivo neposredno komunikacijo z občinstvom. Avtorska uprizoritev je polnokrvno igralsko utelešenje inspiracije in ta svojo kvaliteto izpelje tudi v spodbudi k naselitvi širnega in svobodnega ozemlja domišljije ter zavedanju njenega potenciala in moči v stiku z realnostjo.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Akademijska Prešernova nagrada za magistrsko delo Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk, UL AGRFT 2016
- Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, 2016
- Najboljša predstava po izboru občinstva na 47. Tednu slovenske drame, Kranj 2017
spomin – matematika – domišljija – tehnika pomnjenja
Delavnica tehnike pomnjenja palača spomina

Nik pred predstavo naredi uvod in kratko delavnico s predstavitvijo tehnike palača spomina, kjer gledalcem pokaže kako si lahko s pomočjo te tehnike zapomnijo različne stvari.

Trajanje: po dogovoru, od 20 do 45 minut
60 minutgibalno_ovirani041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 10 do 18 let

Pesem o Odiseju. Rapsodiseja za dva po Homerju

Glasbena predstava, Pripovedovalska predstava

Pesem o Odiseju. Rapsodiseja za dva po Homerju Cankarjev dom, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Pripovedovalska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Iz navdušenja ustvarjalcev nad staro-grško mitologijo, gledališčem in glasbo je nastala glasbeno-zvočna predstava z elementi pripovednega gledališča in gledališča predmetov, nekakšen žanrski hibrid, ki nas posrka v najbolj razburljive dogodke Odisejevega deset let trajajočega vračanja iz trojanske vojne domov na Itako. Besedilo se Homerjevega skoraj tri tisočletja starega epa loteva spoštljivo, hkrati pa do njega ohranja kritično distanco. Duhovito, a nadvse resno ugotavlja, da je največja človekova borba še vedno borba s samim sabo in z lastno nezmernostjo.

Avtorica besedila: Jera Ivanc
Režiserka: Ivana Djilas
Avtor glasbe: Boštjan Gombač
Scenografinja in kostumografinja: Barbara Stupica
Nastopata: Pia Zemljič in Boštjan Gombač

Pesem o Odiseju je komunikativna in izvedbeno razgibana uprizoritev, ki gledalce popelje skozi ključne dogodke Odisejevega potovanja in v zgodbi podčrta tudi relevantne poudarke za današnji čas. Tekoče sežeta pripoved v sodobnem jeziku ter suvereno razigranem prepletu pripovedi, igre, zvoka in rabe preprostih rekvizitov Homerjev ep razumljivo približa mladim, k čemur pripomore tudi domiselna vpeljava komentiranja vsebine epa in lastne izvedbe, ki vzpostavlja prepričljiv oseben odnos do snovi predloge. Ta podlaga tako hudomušnost, ki se izrisuje v komunikaciji med izvajalcema in pri vodenju pripovedi z raznolikimi uprizoritvenimi izrazi, kot refleksijo materije, ki poseben klicaj pristavi k nujnosti premisleka o vojni.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
grška mitologija – trojanska vojna – Homer – pohlep – zvestoba
Interaktivna delavnica grške glasbe in glasbil; izvaja: Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete; 60 minut

Interaktivna delavnica na temo grške mitologije; izvaja: Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete; 60 minut

Vodeni ogled razstave Ideja, znanost in tehnologija stare Grčije; izvaja: Cankarjev dom; 60 minut
55 minutgibalno_ovirani01 24 17 161kristina.jermancic@cd-cc.siKristina Jermančič Golc
od 11 do 15 let

Romeo in Julija

Dramska predstava

Romeo in Julija Cankarjev dom, Zavod Margareta Schwarzwald, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Predstava Romeo in Julija je uprizorjena kot igra v igri; skupina mladih se na šolski spis o Shakespearovi drami pripravi tako, da jo odigrajo. Štirje igralci predstavijo osrednje dramske osebe, pri tem pa vsak odigra po več vlog. Odlomke izvirnega besedila v verzih je ustvarjalna ekipa prepletla z improviziranimi dogodki iz življenja posameznih likov iz zgodbe ter glasbenimi in drugimi referencami iz sodobnega življenja mladih. V sodobnem gledališkem jeziku uprizoritev verz podaja mehkeje in zato razumljivejše ter mladim približuje vsebine Shakespearovih zapletov: usodna ljubezen, nerazumevajoča okolica, zaslepljena s sovraštvom, maščevalnost in sovraštvo, pripadnost in podrejanje skupinam, iskanje lastne identitete in svojega glasu v svetu.

Avtorica koncepta in režiserka: Maruša Kink

Besedilo: William Shakespeare in ustvarjalna ekipa

Izvajalci: Patrizia Jurinčič Finžgar, Vid Klemenc, Lovro Finžgar/Žan Koprivnik in Jure Kopušar

Uprizoritev z izvirno kombinacijo Shakespearovih verzov in sodobnega življenja mladostnikov vehementno obračuna z morebitnimi predsodki o zastarelosti in dolgočasnosti dramske klasike. Z dopisanim kontekstom postavi današnje preigravanje zgodbe v novo perspektivo, plastično prikaže univerzalnost obravnavanih človeških vzorcev in odnosov ter z neobremenjeno ustvarjalno sproščenostjo, poigravanjem z enostavnimi odrskimi spremembami, domiselnimi režijskimi rešitvami, spretnim menjavanjem vlog ter vidnostjo gledališkega mehanizma izpelje kompaktno presečišče dveh svetov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
ljubezen – Shakespeare – sovraštvo – razredne razlike – samomor
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
60 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 12 do 18 let

Božična pesem

Dramska predstava, Glasbena predstava

Božična pesem Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška Dramska predstava, Glasbena predstava 8_12, 12_14, 14_18
Stari stiskač Ebenezer Scrooge v svojem podjetju zajedljivo naznani, da tudi tokrat nima namena, da bi se veselil praznikov. Toda na božični večer ga obišče duh pokojnega družabnika Jacoba Marleyja, ki je bil prav tako skop kot on in mora zato v onstranstvu vleči težke verige. Scrooge in Marley sta se vse življenje gnala le za zaslužkom; nikoli jima ni bilo mar ne za reveže ne za družino. Vendar ima Scrooge še čas, da to popravi, saj mu Marleyjev duh napove, da ga bodo obiskali še trije duhovi, duh preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Svetuje mu, naj stori, kar mu bodo naročili. In res, Scrooge se na božično jutro prebudi prerojen! Spoznal je: sreča je v tem, da bogastvo deliš z drugimi.

Prevajalka: Ana Duša

Režiserka: Ivana Djilas

Asistent režiserke: Marko Bratuš

Lektor: Srečko Fišer

Skladatelj: Boštjan Gombač

Avtorji glasbenih priredb*: Joži Šalej, Boštjan Gombač, Blaž Celarec

Lutkovna tehnologinja in svetovalka za animacijo lutk: Barbara Bulatović

Kostumografinja: Jelena Proković

Koreografinja: Maša Kagao Knez

Oblikovalka maske: Tina Prpar

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec

Asistentka lektorja: Anja Pišot

Asistentka kostumografinje: Katrina Šavs

Igrajo:

Ebenezer Scrooge: Radoš Bolčina

Uradnik; Mama Fezziwig; Duh sedanjosti; Gospa Dilber: Ana Facchini

Bob Cratchit; Tom; Stari Fezziwig; Debeli poslovnež: Peter Harl

Uradnik; Duh preteklosti; Belinda; Debeli poslovnež: Patrizia Jurinčič Finžgar

Marley; Harry; Mladi Scrooge; Peter Cratchit; Duh prihodnosti: Jure Kopušar

Fred; Dick; Stari Joe: Matija Rupel

Tolsti gospod; Sestra; Fredova žena; Bogataš: Marjuta Slamič

Uradnik; Gospodična Fezziwig, kasneje Belle Wilkins; Gospa Cratchit: Urška Taufer

Tolsti gospod; Fantek; Mali Scrooge; Tim Cratchit; Bogataš: Andrej Zalesjak

Glasbenika: Blaže Celarec in Joži Šalej

* V predstavi so uporabljeni motivi slovenskih in angleških ljudskih božičnih pesmi ter Johanna Sebastiana Bacha, Franza Gruberja in Leopolda Belarja.

Novogoriška postavitev Božično pesem vzpostavi v odrskem svetu pravljične fantastike in jo udejanja s spektakularno gradnjo odrske iluzije. Nekoliko moralistično intonirana zgodba v spravljivo božičnem duhu bi sicer potrebovala več zgoščenosti, a je njen odrski jezik vizualno in zvočno domiseln ter slikovit. Ekstravagantna maska in kostumografija z ironično viktorijanskim zasukom, bogati odrski efekti, inovativne figure duhov, organska vpetost glasbe, izrazit osrednji lik in suvereno igralsko kolektivno telo spletejo harmonično nadgradnjo Dickensovega miljeja, ki zaživi v atraktivni atmosferi čarobnosti, čudežnosti in groteskne arhaičnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
sebičnost/dobrodelnost – brezbrižnost/sočutje – osamljenost/družinske vezi
Pred predstavo imamo 5-minutni uvodni nagovor, v katerem podamo temeljne informacije, ki gledalcu olajšajo razumevanje predstave in konteksta. Izvaja dramaturginja.
120 minutgibalno_ovirani05 335 22 04, 051 634 946organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 12 do 18 let

B U M !

Dramska predstava, Lutkovna predstava, Multimedijska predstava, Eksperimentalna predstava

B U M ! KUD Moment, GT22, , Podravska Dramska predstava, Lutkovna predstava, Multimedijska predstava, Eksperimentalna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Avtorski projekt dramskega gledališča, lutk, predmetov in video tehnologije. Na meji med dramo in performansom, lutkami in gledališčem predmetov, znanostjo in umetnostjo. Predstava je kolektivno delo skupine.

Dober večer, moje ime je Robert Oppenheimer in sem že skoraj petdeset let mrtev. Sem tako slaven, da imena niti ne potrebujem. Sem Smrt in sem Uničevalec svetov. Sem njegov Rešitelj. Sem oče atomske bombe … Lahko sem tukaj in me istočasno ni, lahko sem delec in valovanje obenem, kriv in nedolžen, živ in mrtev …

Igralec: Rok Kravanja

Režiser: Zoran Petrovič

Dramaturg: Marek Turošík

Scenograf, kostumograf, soavtor likovne podobe, avtor fotografij: Andrej Firm

Avtorska uprizoritev v inovativnem prepletu raznolikih uprizoritvenih form (intervju, video, gledališče predmetov, lutkovna animacija, predavanje) razstavi biografijo očeta atomske bombe Roberta Oppenheimerja ter skozi različne osebne in družbene perspektive, teme in pristope naslovi fenomen atomske bombe. Njegovo življenjsko pot, raziskovalno delo in osebnost preplete v kompaktno celoto, ki ohranja vsebinsko kompleksnost in razpira premislek o protislovjih razvoja, njegovih posledic, osebne vpletenosti in odgovornosti. Ob tem nekatere pojave iz fizike lucidno poveže z družboslovnimi in psihološkimi analizami ter v domišljenem vozlišču vsakdanjega življenja in znanosti spodbuja k raziskovanju, kritičnem spoznavanju in miselni širini kot osebni in zavzeti drži do sveta okoli nas.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
znanost – kvantna fizika – odgovornost – vera v višje dobro
REFLEKSIJA VIDENEGA IN DELAVNICA OSNOV AVTORSKEGA GLEDALIŠČA

Trajanje: 90 minut (skupaj s predstavo 135 minut)
Izvajalca: Rok Kravanja in Zoran Petrovič
Možnosti medpredmetnega povezovanja: fizika, zgodovina, slovenščina, filozofija, sociologija, umetnost, debatni klub, mediji.

Delavnica se navezuje na ogled predstave B U M !, ki obravnava široko tematsko polje temeljnih filozofskih, etičnih, zgodovinskih in znanstvenih vprašanj sodobnega človeštva. Začeli bomo s pogovorom in vtisi o predstavi, nadaljevali pa z razčlembo Oppenheimerjevega življenja in dela. Na koncu ga bomo zaradi posledic, ki jih je prinesla atomska bomba, tudi postavili pred etično sodišče. Delavnica skozi gledališke prijeme udeležence aktivno vključuje v preizpraševanje nastanka orožja za množično uničevanje ter jih preslikuje na današnjo situacijo.
45 minut040 696 586zoran@moment.siZoran Petrovič
od 12 do 18 let

Čarobna piščal

Glasbena predstava

Čarobna piščal Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava 8_12, 12_14, 14_18
Čarobno piščal (1791) je skladatelj ustvaril ob koncu svojega življenja in velja za najpogosteje izvajano Mozartovo opero. Skozi pravljično pripoved spregovori o stanju v tedanji razsvetljenski družbi, ki je prinesla daljnosežne družbene spremembe. Polna domišljijskih prizorišč, fantazijskih elementov in magičnih talismanov pa vselej nagovarja tudi generacijsko zelo raznoliko občinstvo.

Glasbeni vodja in dirigent: Jaroslav Kyzlink

Drugi dirigent: Marko Hribernik

Zborovodja: Željka Ulčnik Remic

Koncertni mojster: Igor Grasselli

Režiser: Jaša Koceli

Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar

Kostumografinja: Branka Pavlič

Oblikovalec svetlobe: David Andrej Francky

Avtorica fotografije: Mankica Kranjec

Koreografinja: Tajda Podobnik

Dramaturginja: Tatjana Ažman

Lektorja: Vanda Vremšak Richter, Tomaž Zadnikar (zbor)

Zasedba vlog:

Sarastro – Saša Čano / Peter Martinčič

Tamino – David Jagodic k. g. / Dejan Maksimilijan Vrbančič / Edvard Strah

Pamina – Urška Arlič Gololičič / Mojca Bitenc k. g. / Norina Radovan

Papageno – Matjaž Robavs k. g. / Jože Vidic / Robert Vrčon

Papagena – Zala Hodnik k. g. / Martina Robinšak k. g.

Monostatos – Andrej Debevec / Rusmir Redžić / Matej Vovk

Kraljica noči – Nina Dominko k. g. / Petra Vrh Vrezec k. g.

Prva dama – Urška Breznik / Katja Konvalinka k. g.

Druga dama – Maja Krevs k. g. / Štefica Stipančević k. g.

Tretja dama – Elena Dobravec / Sabina Gruden k. g. / Inez Osina Rues k. g.

Prvi deček – Ambrož Sušnik / Pia Novak / Ana Došler (vsi k. g.)

Drugi deček – Žan Penič / Tatiana Smirnova / Nika Zajc (vsi k. g.)

Tretji deček – Matevž Sušnik / Sara Ognjanović / Eva Lavriha (vsi k. g.)

Prvi orožnik in prvi svečenik – David Čadež / Aljaž Žgavc

Drugi orožnik in drugi svečenik – Janko Volčanšek k. g. / Silvo Škvarč

Plesalci – Anamaria Bagarić, Maj Žan Peršin, Tajda Podobnik (vsi k. g.)

Režijska postavitev Čarobno piščal utemelji v sodobni scenski podobi ter pravljični pripovedi z domišljijskimi prizorišči in fantazijskimi elementi ustvari ekvivalent v novi viziji izčiščenega, futuristično fantastičnega sveta. V tem se približuje asociativnim okoljem sodobnih pop-kulturnih pripovedi, obenem pa kontrastno in atraktivno podčrtava razsvetljenski kontekst in idejnost opere kot alegoričnega boja med dobrim in zlim, med svetlobo in temo. Potovanje med kraljestvom noči in templjem razuma izpelje z zgostitvijo zgodbe, vzpostavlja suveren igralski in glasbeni habitus izvajalcev ter prezentno odrsko upravljanje z vizualnimi elementi napolni z bogato, izpovedno simboliko oblik, barv in števil.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
preizkušnja – hudobija – moč ljubezni – dobro in zlo150 minutgibalno_ovirani01 241 59 29tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 12 do 18 let

Figarova svatba

Glasbena predstava

Figarova svatba Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava 12_14, 14_18
Mozartova Figarova svatba je vrhunsko delo mnogih presežkov in obrazov. Glasbena mojstrovina za vse čase, ki jo krasijo dodelana zgodba in izbrušeni značaji, znotraj navidez komične zgodbe odpira tudi številna vprašanja o ljubezni in vrednotah današnjega časa.

Režiserka: Yulia Roschina

Glasbeni vodja in dirigent: Igor Švara

Scenografka in kostumografka: Vasilija Fišer

Oblikovalec luči in projekcij: Jaka Varmuž

Koreograf: Matjaž Farič

Dramaturginja: Tatjana Ažman

Lektorica: Nevenka Verstovšek

Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic

Koncertni mojster: Gregor Traven

Izvajalci: Ivan Andres Arnšek/Slavko Savinšek, Maja Ceglar/ Galja Gorčeva /Rebeka Radovan, Urška Arlič Gololičič/Zala Hodnik/Štefica Stipančević k. g., Peter Martinčič/ Luka Ortar/Robert Vrčon, Nuška Drašček Rojko k. g./Inez Osina, Mirjam Kalin/Vlatka Oršanić/Anemarija Štefančič, Saša Čano/Juan Vasle, Andrej Debevec/Rusmir Redžić/David Čadež, Matej Vovk/Edvard Strah, Anea Mercedes Anžlovar k. g./Urška Kastelic/Martina Robinšak k. g., Robert Brezovar/Anton Habjan, Mojca Lavrenčič/Tomaž Sevšek

Figarova svatba predstavlja izrazit zgodovinski moment evropskega miljeja in s tem zanimivo izhodišče za raziskovanje kulturnih in družbenih vprašanj, Mozartova glasba pa zaseda pomembno mesto v operni zgodovini. Ljubljanska postavitev komične opere je tekoča v dogajanju in izvedbeno suverena, ohranja arhaično kostumografsko podobo, a deloma premišljuje tudi lahkotnost operne zgodbe. Umerjeno izpelje živahno mrežo zapletov, ki jo spletajo vedro ljubezensko življenje, neugnana narava čustev in vitalni telesni impulzi, k vzdušju, ki nakazuje tudi na nelagodje in širše odtenke komičnih spletk ter situacijskih preobratov, pa nazorno prispeva pomenljiva scenografija prepišne graščine in senc grajskega vrtu.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ljubezen – zvestoba – nezvestoba – spletke – poroka120 minut (za mladinske predstave)gibalno_ovirani01 241 59 29tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 12 do 18 let

Nekoč, ko nas ni bilo več

Dramska predstava

Nekoč, ko nas ni bilo več Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 12_14, 14_18
Nekoč, ko nas ni bilo več ločitev staršev prikazuje skozi perspektivo otrok. Situacijo obravnava celovito, od nemoči staršev, ko dom napolnijo ljubosumje, odsotnost enega od staršev, prikrita agresija, obup in alkoholizem, do prehitrega odraščanja brata in sestre, ki poskušata v kaosu vzpostaviti red. Njun svet čez noč postane drugačen in vsak od njiju se po svoje spopada z izgubo ter predeluje svoje viharne občutke. Posebnost uprizoritve je tudi njena prostorska postavitev; dogajanje okoli dolge mize in na njej gledalci spremljajo z dveh nasprotnih si strani igralskega prizorišča, kar omogoča tudi pogled na odzive preostalih gledalcev.

Režiserka: Anja Suša

Prevajalca: Lara Ostan Vejrup in Boris Ostan

Dramaturginja: Petra Pogorevc

Scenografka: Zorana Petrov

Kostumografka: Sara Smrajc Žnidarčič

Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič

Koreograf: Damjan Kecojević

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Oblikovanje svetlobe: Srečo Brezovar

Izvajalci: Rok Kunaver, Jernej Kuntner, Ajda Toman/Nataša Keser k. g., Nataša Tič Ralijan k. g.

Uprizoritev na več ravneh nadgradi osnovno premiso dramskega besedila, ki razpad družine obravnava skozi perspektivo otrok. Njuno (ne)razumevanje dogajanja in notranji občutki se utelesijo v pozunanjeni, stilizirani karakterizaciji odraslih, ki zrcali tako stiske otrok kot staršev. Nagovor gledalcev dopolnjuje tehtna vključitev širšega konteksta, od same postavitve občinstva do zvočnih posnetkov z mnenji mladih. Natančen razvoj situacije, dinamično fizično in prostorsko skiciranje odnosov ter dopuščanje različnih občutij zagotavljajo večplastno soočanje z vprašanji, ki se tičejo družine in še česa.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
- nagrada za najboljšo mladinsko predstavo na 17. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2017
odnosi v družini – ločitev – alkoholizem
Razgledališče, pogovor po predstavi

Po ogledu predstave se o njej pogovorimo. Ugotavljamo, kako je nastala, razmišljamo o njeni vsebini in spregovorimo o ustvarjalcih. Čeprav so na odru le igralci (in/ali lutke), pri predstavi sodeluje še mnogo drugih ustvarjalcev, ki jih občinstvo nikoli ne vidi. Učenci se spoznajo s celovitostjo gledališkega ustvarjanja in predstavo doživijo še bolj poglobljeno, saj aktivno vstopijo v proces njenega ustvarjanja. (5+, V, OŠ, SŠ / 30 min.)

Problemska tematika v gledališču, pogovor po predstavi

Gledališče je prostor, kjer se lahko spregovori o stvareh, o katerih sicer molčimo, in nam osvetli težave, s katerimi se težko soočamo. Po ogledu predstav s problemsko tematiko za vas pripravimo vodeni pogovor s strokovnjaki z različnih področij, ki mlade gledalce spodbujajo h kritičnemu razmisleku o zgodbi, predstavi ter k zavedanju sebe in drugih. (8+, OŠ 2, 3, SŠ / 30 min.)
70 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 12 do 15 let

Lepo je biti Koprčan

Dramska predstava, Interaktivna predstava

Lepo je biti Koprčan Gledališče Koper, , Obalno-kraška Dramska predstava, Interaktivna predstava 12_14, 14_18
Gledalci interaktivno spremljajo televizijsko snemaje kviza, katerega tema je kulturna dediščina mesta Koper. Kviz sestavlja pet krogov, vsak krog ima tri vprašanja, preko katerih se gledalci seznanijo s petnajstimi temami iz kulturne dediščine Kopra. Cilj predstave je mladim humorno in duhovito predstaviti kulturno dediščino mesta Koper.

Režiserka: Renata Vidič

Scenograf: Milan Percan

Kostumografinja: Anja Ukovič

Avtor glasbe: Mirko Vuksanović

Avtorica videa: Noemi Zonta

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Lektor: Martin Vrtačnik

Avtor zvočnih efektov: Martin Belac

Izvajalci: Rok Matek, Tjaša Hrovat, Anja Drnovšek, Luka Cimprič

Uprizoritev fenomen televizijskega kviza domiselno izkoristi za gledališko obravnavo kulturne dediščine in idejo izpelje z uravnoteženo mero znanja, komičnosti ter mladostne razigranosti. Gledalce spretno angažira kot goste v televizijskem studiu, format kviza pa nadgradi v širšo gledališko zgodbo z značajsko raznolikimi dramskimi osebami in njihovimi osebnimi drobci ter z likom asistenta režije, ki v dogajanje vpenja humorne vložke in pomenljive komentarje iz ozadja. Z razgibano strukturo dogajanja, raznovrstnimi gledališkimi elementi in vizualno podobo je predstava dinamična in barvita, ob tem pa informativno bogata, a življenjska in ne zgolj poučna. Resda lokalno obarvana, a tudi navdihujoča v spodbujanju želje in vrednosti (s)poznavanja identitete svojega prostora.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
kulturna dediščina – mesto – Koper – kviz – televizija60 minutgibalno_ovirani05 66 34 390, 051 662 964matej.sukic@gledalisce-koper.siMatej Sukič
od 12 do 18 let

Pozor hud ples 3

Plesna predstava, Interaktivna predstava

Pozor hud ples 3 Zavod EN-KNAP, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Interaktivna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Pozor hud ples 3 je vznemirljivo interaktivno predavanje/popotovanje, prilagojeno mladi publiki, ki svet zaznava predvsem preko vizualnega medija. Didaktična predstava sodobni ples in življenje plesalcev postavlja v bližnji plan in kakor pod drobnogledom odkriva njegove skrivnosti in zakonitosti. Uči, kako ne samo razumeti, ampak tudi ugledati samega sebe in hkrati videti svet z drugačnimi očmi, ga začutiti – preko avtentičnosti gibalnega izraza. Vsebuje ključne prvine, ki se dotikajo vprašanja identitete gibalnega izraza, iskanja vzgibov za umetniško delo in odkrivanja skrivnosti kompozicijskih struktur ter obljublja kompilacijo najbolj atraktivnih plesnih momentov.

Ustvarjalci in izvajalci: Giorgia Belotti, Luke Thomas Dunne, Rada Kovačević, Juš Milčinski, Radoslav Piovarči, Tamás Tuza

Vizualije: Omar Ismail, Sašo Podgoršek

Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific, Jaka Šimenc

Scenografija: Iztok Kovač, Jaka Šimenc

Kostumografija: Katarina Škaper, EN-KNAP

Vodji vaj: Nohemi Barriuso, Ana Štefanec Knez

Fotografije: Andrej Lamut

Izdelava kostumov: Katarina Škaper, Atelje d.o.o.

Tehnična izvedba: Leon Curk, Omar Ismail, Hotimir Knific, Gal Škrjanec Skaberne, Špela Škulj

V predstavi so uporabljeni izseki iz predstav in filmov produkcije EN-KNAP, avtorjev: Iztoka Kovača, Matjaža Fariča, Edwarda Cluga, Simoneja Sandronija, Bojana Jablanovca, Sebastijana Horvata, Andreje Rauch Podrzavnik, Saše Podgorška ter glasba Johna Zorna, Draga Ivanuše, Igorja Stravinskega, Mitje Vrhovnika Smrekara, Gaetana van den Bergha, Borisa Kovača in Omarja Ismaila

Pozor hud ples 3 komunikativno in dinamično naslovi temeljna vprašanja o naravi giba in sodobnega plesa, koreografskih postopkih in ustvarjanju plesne predstave ter delu plesalca. Plesne fragmente, video, humorne igrane vložke, informativne predstavitve in nagovore gledalcev preplete v pregleden mozaik in v tekočem scenskem prehajanju izriše retrospektiven lok v ozadje predstav ter osebni in poklicni svet tistih, ki sodobni ples soustvarjajo. Dragocen vpogled v manj znano uprizoritveno zvrst je prežet z vitalnostjo ustvarjalnega dela in raznovrstnostjo umetniških izrazov, navdihuje z energičnostjo in silovitostjo plesnih teles ter glasbe, ob tem pa gradi na dostopnosti, osebni noti in privlačnosti ter spodbuja k razumevanju, doživljanju in celostnemu spoznavanju plesa.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
sodobni ples – identiteta gibalnega izraza – izvori umetniškega ustvarjanja – kompozicijske strukture – življenje plesalca
Pogovor z ustvarjalci o temah, ki jih odpira predstava; izvajajo plesalci EN-KNAP Group.
60 minutgibalno_ovirani040 463 762goran.pakozdi@en-knap.comGoran Pakozdi
od 12 do 16 let

Solistika

Glasbena predstava

Solistika , , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Glasbena predstava 12_14, 14_18
»Dame in gospodje, tokrat za vas glasbeniki, ki že dišijo po klovnih, enem najstarejših, najzabavnejših, najneposrednejših žanrov. Pozabite rdeče noske, klovni so resna stvar. Duhoviti virtuozi na inštrumentih, ki jih navadno ne vidite na koncertu resne glasbe. Pa to ni le koncert, je tudi tekmovanje glasbenih solistov, ki želijo dati kar največ od sebe. Iznajdljivost in zapleti so neizogibni. Danes se tukaj, samo za vas, krešejo samoljubje, tekmovalnost, dokazovanje, podtikanja, pa vendar občutljivost in končna združitev talentov v virtuozne kulminacije. Pridite, bodite občinstvo v neposrednem črno-belem radijskem prenosu.«

Dva solista se znajdeta na glasbenem tekmovanju, katerega neposredni prenos se predvaja na radiu in niti naduti voditelj se ne zaveda, da sta to edina tekmovalca tega dne. Vendar »show must go on«, in to brez prekinitev, saj radio pač ne prenese tišine.

Glasbenik in igralec: Boštjan Gombač

Glasbenik in igralec: Marko Brdnik

Igralec: Branko Završan / Žiga Golob

Z jasno in preprosto zasnovano odrsko situacijo Solistika neločljivo preplete glasbeno raziskovanje in gledališki kontekst ter odpira prostor uprizoritveni in glasbeni igrivosti. Uprizoritev se domišljeno nasloni na prvine glasbene klovnade in dinamiko črpa iz situacijske ter karakterne komike; v dogajanje vgrajuje elemente navidezne improvizacije, ko potek radijske oddaje uide izpod nadzora, ter živo komunikacijo z občinstvom. Predvsem pa navdihuje z rabo glasbe, tako v presenetljivih izvedbah kot v njeni vlogi, saj glasba v tem redkem žanru glasbene predstave postane dejaven nosilec gledališkega dialoga in izraza.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru občinstva in žirije na 39. tednu slovenske drame, 2009
- Nagrada žirije za najbolj virtuozno predstavo v celoti – Teatar Fest, Sarajevo 2009
75 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani041 711 221branko.zavrsan@gmail.comBranko Završan
od 12 do 18 let

Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Dramska predstava

Ta veseli dan ali Matiček se ženi Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790) je slovensko dramatiko že v samem začetku vzpostavila kot avtonomno, jezikovno suvereno, problemsko premišljeno in duhovito zvrst, ki je imela poleg literarnih kvalitet še vse tiste kvalitete, ki jih potrebuje oder: prepričljive like, živ dialog, dramatičen zaplet in številne situacije, ki vključujejo uporabo prostora, scenografskih in drugih elementov klasičnega gledališča. Besedilo drame je dogajalno postavljeno v en sam dan, ko naj bi se Matiček in Nežka vzela. Režiser uprizoritve je poudaril, da je glavni igralec tega besedila prav »ta veseli dan«, saj drama prav s komično situacijo poročnega dne doseže svoj cilj.

Režiser: Janusz Kica

Dramaturginja: Mojca Kranjc

Scenografinja: Karin Fritz

Kostumografinja: Bjanka Adžić Ursulov

Skladatelj: Kyrre Kvam

Oblikovalec svetlobe: Aleš Vrhovec

Lektor: Arko

Asistentka režije: Maša Pelko

Igrajo:

Baron Naletel: Marko Mandić
Rozala, baronova gospa: Polona Juh
Matiček, vrtnar graščinski: Gregor Baković
Nežka, hišna: Nina Ivanišin
Tonček, študent na vakancah: Nik Škrlec
Zmešnjava, advokat na deželi: Igor Samobor
Žužek, kancelir graščinski: Ivo Ban
Budalo, kancelirjev šribar: Bojan Emeršič
Jerca, županova hči: Eva Jesenovec
Jaka, lakaj: Rok Vihar
Gašper, delavec: Zvone Hribar
Deklič: Sabina Kogovšek
Deklič: Lucija Harum/Mia Skrbinac

Uprizoritev v izčiščenem, estetsko usklajenem in funkcionalno stiliziranem prostoru vzpostavi dinamično in natančno tempirano dogajanje neštetih spletk in zmešnjav z gorenjske graščine. Pri tem premišljeno premosti razdaljo ob specifični zgodovinski in družbeni umeščenosti besedila ter Linhartovo igro postavi s prefinjenim občutkom za komičnost ter oblikovanje živih, prepričljivih in polnokrvnih likov. Tako Matička subtilno razpre z današnje perspektive, omogoča užitek v klasičnih zapletih, domišljeno izdelanih karakterizacijah in iskrivih dialogih ter obenem lahkotnost radostnega dne prešije z občutjem neizrečenega nelagodja, ki prežema humor z neizogibnim premislekom o vsem, kar se skriva za njim.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ljubezen – komika – družbeni sloji – pravica – boj za slovenski jezik155 minutgibalno_ovirani041 311 105spela.sinigoj@drama.siŠpela Šinigoj
od 13 do 18 let

2:0

Plesna predstava

2:0 Fičo Balet, Center urbane kulture kino Šiška, , Osrednjeslovenska, Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Plesna predstava
Plesna predstava 2:0 je nadaljevanje legendarne predstave 1:0 iz leta 2000. V njej je koreograf obul moške baletne plesalce v kopačke, spremenil oder v nogometni štadion in igral plesno predstavo drzno na tanki meji med umetnostjo in populizmom, plesom in športom, klasičnim in sodobnim, kičom in političnim.

16 let po premieri plesne uspešnice 1:0 se je reprezentanca izvirne zasedbe Fičo Baleta odločila narediti plesno, nogometno in osebno introspekcijo in preveriti, kako gibka so še vedno njihova telesa in ali so po vsem tem času še sposobni ustreznega plesno-nogometnega napada.

Selektor: Goran Bogdanovski

Izbrana vrsta: Dejan Srhoj, Goran Tatar, Damjan Mohorko, Goran Bogdanovski

Strateg: Slobodan Maksimović

Strokovnjak: Rok Vevar

Tehnična ekipa: David Cvelbar, Borut Čelik, Mato Marinček

S predstavo 2:0 se ustvarjalci izvirno, duhovito in kritično navežejo tako na osebne biografije kot na širše polje družbenega. Plesalci nastopijo kot prijateljska druščina med nogometnimi srečevanji in skozi niz glasbenih komadov z različnih držav prepletejo vsakdanje življenje, popularno kulturo, družbeni komentar in humor. 2:0 je zabavna sodobno-plesna dogodivščina, ki premišljeno vzpostavlja odrsko situacijo in hkrati njeno refleksijo, spretno vodi komunikacijo z gledalci, se lucidno poigrava s kičem, pričakovanji in zapeljevanjem občinstva. Ob tem zlahka zarisuje široko polje vprašanj o športu in umetnosti, skupnosti, tekmovalnosti in igrivosti ter s številnimi aluzijami na družbene, medijske in politične razmere odpira razmislek, kako te neopazno sooblikujejo naša življenja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
footbalet – sodobni ples – timsko delo – nogomet60 minutgibalno_ovirani041 853 891bogdanovski7@gmail.comGoran Bogdanovski
od 13 do 18 let

Hodi.TI

Interaktivna predstava, Multimedijska predstava

Hodi.TI CONA zavod za procesiranje sodobne umetnosti, , Osrednjeslovenska Interaktivna predstava, Multimedijska predstava 12_14, 14_18
HODI.TI je zvočni sprehod/predstava, ki jo gledalec obhodi po vnaprej začrtani poti in ji sledi s pomočjo aplikacije na telefonu. S pomočjo zvočnih slik vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami. Performans prepleta naracijo in zvok s prostorom, s potjo.

Tema predstave je hoja. Hoja kot politična akcija, kot možen način upora, toliko bolj, ko si čas in prostor za hojo prilasti ženska. Tista ženska, ki ima družbeno in posledično samoreguliran dostop do časa za hojo.

Publika tekom predstave individualno prehodi 2 km pot z izhodiščem v parku Špica, kjer si sposodi vso potrebno opremo. Vsako ponovitev lahko doživi največ 30 udeležencev.

Besedilo in prostor: Irena Pivka

Zvočna kreacija: Brane Zorman

Interpreti: Irena Pivka, Petra Tanko, Igor Velše

Dramaturško svetovanje: Saška Rakef

Pregled besedila: Suzana Koncut, Prevod: Urban Belina

Aplikacija: Vasja Progar

Produkcija: CONA, 2017

Hodi.TI udeležence domišljeno postavi v neposredno dejanje in okolje, ki sta predmet refleksije, z govorjenim tekstom in zvočno sliko naravnega ter urbanega okolja, ki ju spremljamo preko slušalk, pa odpira nove plasti te stvarnosti in naše prisotnosti v njej. Z osebne, družbene in zgodovinske perspektive razpre polje vprašanj o telesih, prostorih in času hoje, o človeškem naseljevanju, prehajanju, odnosu do javnega/skupnega ter vijuganju po (ne)poznanih poteh. Hoja ob reki in po mestnih ulicah postane vozlišče izostrene pozornosti, doživetja in premisleka. Skrbno vodenje izkušnje s premišljeno dramaturgijo govora in zvočnega, utemeljeno na ritmu in zvenu, preplete govorico telesa in ritmično pot misli v posebno doživetje ter lucidno locira prostor gledališkega in razsežnosti vsakdanjega.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
hoja – feminizem – zvočni sprehod po urbanem področju – akustična ekologija – čuječnost s pomočjo slušne in vidne zaznave45 minut040 418 682irena@cona.siIrena Pivka
od 13 do 18 let

Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa

Dramska predstava

Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava 12_14, 14_18
Christopher je sedem minut po polnoči na sredi dvorišča gospe Shears našel psa. Mrtvega, okrvavljenega Wellingtona. Odločil se je, da stvar temeljito razišče. Do potankosti, kot to počnejo detektivi. Christopher je star petnajst let, pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, da ima najraje od vsega matematiko in logiko (zna našteti vsa praštevila do 7.507) in da pozna vse države sveta in njihove prestolnice. Ne prenese, bi se ga dotikali, ne razume vicev in metafor in sovraži laži. Živi z očetom, ki mu je povedal, da je njegova mama umrla. Z raziskovanjem primera Wellingtona se mu prek različnih razkritij odpirajo popolnoma neznani svetovi, sam pa je, na sledi za storilcem, prisiljen početi vse mogoče nemogočosti. Med iskanjem morilca presenečen odkriva domače laži, ki v temeljih zamajejo njegov že tako majavi svet, in tako sprejme prvo veliko samostojno odločitev – pobegniti od doma.

Režija: Mateja Kokol

Prevajalec: Milan Dekleva

Dramaturginja: Maja Borin

Scenografinja: Petra Veber

Kostumografinja: Iris Kovačič

Oblikovalki luči: Mateja Kokol, Petra Veber

Lektor: Janez Bostič

Izvajalci: Matevž Biber, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Maša Žilavec, Matija Stipanič, Irena Varga, Bojan Maroševič

Uprizoritev odločno zariše svet nekoliko posebnega petnajstletnika, njegovo dojemanje okolja in širšo sliko zamotanih, včasih težkih, a realnih odnosov, čustvenih stanj, želja in odločitev. Odlikuje jo celovito domišljena uprizoritvena zasnova, lucidna raba prostora, disciplinirana uigranost celotne igralske ekipe in še posebej prepričljiva ter natančna upodobitev osrednjega protagonista. Skozi preplet osebne perspektive in realnega dogajanja gledalce priteguje v razkrivanje skrivnosti, ki pa ne ponuja dokončnega cilja in gotovosti, temveč odpira širši plan življenja in številna vprašanja o laži in resnici, komunikaciji, človeški (ne)moči in načinih, kako se spopadamo z življenjem.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
posameznik – družina – odraščanje – drugačnost – premagovanje strahov65 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani02 25 06 135anja.zizek@sng-mb.siAnja Žižek
od 13 do 18 let

Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa

Dramska predstava

Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Gledališče Koper, , Goriška Dramska predstava 12_14, 14_18
Petnajstletni Christopher najde umorjenega psa. To ga močno vznemiri, zato se odloči, da bo izsledil storilca in napisal detektivko. Pri raziskovanju naleti na odpor sosedov, najbolj pa mu nasprotuje njegov oče. Christopher ne odneha in postopoma se mu začne razkrivati zgodba zamolčanih družinskih skrivnosti. Njegovo vedenje in razmišljanje jasno kažeta, da je visoko inteligenten, tako rekoč matematični genij, vendar z avtistično motnjo, imenovano aspergerjev sindrom, ki ga ovira predvsem v komunikaciji in nadziranju impulzivnih reakcij. Toda prav ta njegova posebnost nam omogoča, da skozi njegovo opazovanje ter razumevanje ugledamo življenje drugače, kot smo ga sicer vajeni doživljati.

Prevajalec: Milan Dekleva

Režiserka: Renata Vidič

Dramaturginja: Martina Mrhar

Lektor: Srečko Fišer

Scenograf: Milan Percan

Kostumograf: Andrej Vrhovnik

Avtor glasbe: Mirko Vuksanović

Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar

Oblikovalec zvoka: Vladimir Hmeljak

Oblikovalci videa: Anja Paternoster, Rok Urbanček, Tiziano Biagi

Oblikovalka maske: Tina Prpar

Asistentka lektorja: Anja Pišot

Asistentka kostumografa: Ana Janc

Igrajo:

Cristopher: Žiga Udir
Siobhan: Helena Peršuh
Ed; druge vloge in glasovi: Gorazd Jakomini
Judy; druge vloge in glasovi: Anja Drnovšek
Gospa Shears; Gospa Gascoyne; druge vloge in glasovi: Medea Novak
Prvi policist; Roger; druge vloge in glasovi: Rok Matek
Častiti gospod Peters; Gospa Alexander; Postajni policist; druge vloge in glasovi: Luka Cimprič
Narednik; Londonski policist; druge vloge in glasovi: Jure Kopušar

Uprizoritev oder vzpostavi kot odprt prostor igre, ki ga določa predvsem perspektiva osrednjega protagonista. Njegov notranji svet, doživljanje in dojemanje spretno prenese v gledališko realnost in jih pozunanji v oblikovanju scenskega prostora, mizanscene, igre, vizualne in zvočne podobe. V dinamičnem povezovanju fragmentarnih prizorov Christopherjevo resničnost udejanji skozi jasno izrisan dramski lik in skozi kreativne režijske izpeljave, ki sooblikujejo vzdušje in nas povabijo, da vstopimo v svet drugega. Ob tem subtilno izpostavi misel, da ima vsak svoj lastni pogled in subjektivno resnico. Prigoda o razkrivanju skrivnosti tako postane pretresljiva in pomenljiva zgodba o tem, kako dojemamo svet in vplivamo nanj, pa tudi o nujnosti poskusov razumevanja in posluha za druge.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
drugačnost – družinske skrivnosti – ločeni starši – avtizem130 minutgibalno_ovirani05 335 22 04organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 14 do 18 let

6

Dramska predstava

6 Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 12_14, 14_18
Projekt 6, ki je nastal v okviru projekta Nova pošta, tematizira dogodek iz leta 2016, ko so poskušali v Dijaški in študentski dom Kranj namestiti šest mladoletnih beguncev brez spremstva, vendar so zaradi nasprotovanja staršev in lokalne skupnosti morali ta načrt opustiti. Iz dokumentarnega gradiva, ki ga dopolnjuje s fiktivnimi dialogi, zgradi srhljivo kronologijo strahov, predsodkov in človeške omejenosti. Še bolj pa se ukvarja z vprašanjem, kaj sili k molku »tiho večino«, katere delovanje bi tehtnico marsikdaj prevesilo na drugo stran. Predstava šestim zavrnjenim fantom – vrstnikom učencev, ki jih vabimo k ogledu – dá obličje in glas.

Režija: Žiga Divjak

Pomoč pri raziskavi: Maja Ava Žiberna

Izvajalci: Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc

Na videu: Sajjad Ahmadi, Ojalan Alothman, Sayed Mahdi Hashemi, Erfan Gulzari, Omid Moradi, Majid Tahiri

Oblikovanje videa: Domen Martinčič

Oblikovanje zvoka: Iztok Drabik Jug

Oblikovanje svetlobe: David Orešič

Svetovalka za kostumografijo: Slavica Janošević

Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj

Producentka: Tina Dobnik

Uprizoritev dokumentarno gradivo in fiktivno, a na podlagi realnih pričevanj oblikovane like spoji v kompaktno celoto ter v rekonstrukciji dogajanj s soočenjem različnih pogledov in vidikov, intimnih izpovedi in javnih ter uradnih dokumentov, z analitično širino prodira v ozadje konkretnega primera, ki ne nazadnje odraža splošnejše mehanizme individualnega in družbenega upravljanja z občutki strahu in ogroženosti. Relevantnega fenomena naše neposredne sodobnosti se loteva angažirano, z učinkovito zastavljenim minimalističnim scenskim jezikom, izčiščeno izvedbo in precizno gradnjo dramaturške napetosti. Pri tem intenzivno angažira na čustveni ravni in odpira prostor za kritičen vpogled na mesta, kjer se lomi možnost družbenega razumevanja in kohezivnosti – in to prav na plečih mladih.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev na Festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor, 2018
begunci – strah pred drugim – človečnost – medijska manipulacija – pritiski okolice
Po predstavi sledi pogovor z ustvarjalci predstave.
80 minutgibalno_ovirani01 300 49 19, 041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 14 do 18 let

La traviata

Glasbena predstava

La traviata Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava 14_18
Verdi v tej operi razkriva propadlo pariško kurtizano Violetto in njeno resnično, iskreno ljubezen, ki ostane neuresničena, saj se življenje glavne junakinje tragično konča. Opera je znana po številnih melodijah, ki jim prisluhne občinstvo vseh generacij.

Dirigent: Loris Voltolini

Režiser: Lutz Hochstraate

Koreograf: Ivo Kosi

Izvajalci: Urška Arlič Gololičič/Martina Zadro, Ana Dežman/Galja Gorčeva, Marina Đonlić/Dunja Spruk, Aljaž Farasin/Edvard Strah, Ivan Andres Arnšek/Marko Kobal, Rusmir Redžić/Matej Vovk, Anton Habjan/Darko Vidic k. g., Juan Vasle/Rok Bavčar, Zoran Potočan/Marko Mandir k. g., Rusmir Redžić/Aljaž Žgavc, Juraj Pajanović/Silvo Škvarč, Tomaž Zadnikar

Uprizoritev operne klasike La traviata s številnimi znanimi melodijami razgrne čustveno intenzivno intimo tragične življenjske in ljubezenske zgodbe. Klasična postavitev z ohranjenim zgodovinskim okvirom v prehajanju med skupinskimi prizori salonskih zabav in zasebnih prizorišč uokviri tako romantično noto izrisanega sveta kot omejujoč značaj pričakovanj specifičnega družbenega okolja. Njegovo težišče jasno vzpostavi močan in tudi za današnji čas samosvoj ženski lik, ki se z navdihujočo strastjo predaja življenju v vseh njegovih očarljivih radostih, pa tudi bolečinah spoznanj in usodnih posledic.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ljubezen – bolezen – požrtvovalnost150 minutgibalno_ovirani01 241 59 29tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 14 do 18 let

Misterij sove

Lutkovna predstava, Multimedijska predstava

Misterij sove Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Multimedijska predstava 14_18
Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer so ga očarale miniaturne lutke pionirja slovenskega lutkarstva. Z uporabo Klemenčičeve lutkovne zapuščine je tako tradicijo na področju lutkovne umetnosti postavil v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Osrednji junak je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa.

Režiser: Renaud Herbin

Avtorja: Franz Pocci, Célia Houdart

Igrata: Maja Kunšič in Iztok Lužar

Dramaturginja: Mateja Bizjak Petit

Scenograf: Mathias Baudry

Oblikovalka svetlobe: Fanny Bruschi

Avtor zvočne podobe: Morgan Daguenet

Umetniški svetovalec: Nino Laisné

Misterij sove je odličen primer dialoga s kulturno dediščino, ki z novimi poudarki v premišljeni sodobni postavitvi živo spregovori z današnjim gledalcem. S precizno animacijo, domišljenim odnosom med igralcem in lutko ter učinkovito razširitvijo prostorske perspektive ustvari čarobnost pripovedi in obenem osnovno tematiko zgodbe nadgradi s širšim kontekstom. Postopno razpiranje miniaturnega odra marionetnega gledališča, množenje perspektiv s pomočjo videa in spodbuda k svobodnem premikanju znotraj začrtanega prizorišča gledalce nevsiljivo zapelje v gibanje pogleda med podobo in njenim ozadjem, usklajeno s poglabljanjem v vse bolj izmikajočo se in izmuzljivo resnico, ki pripoved prevesi v tehten in uprizoritveno poetičen eksistencialni premislek.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

Dopolnilno mnenje pedagoga in razvojnega psihologa:

Predstava je primerna za zahtevnejše mlade gledalce, ki imajo izkušnje z raznolikimi uprizoritvenimi pristopi in tematikami. Priporočamo jo gledališkim klubom v srednjih šolah in svetujemo pripravo na gledališki dogodek.

Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- posebna nagrada za dramaturgijo Mateji Bizjak Petit na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- posebna nagrada po presoji žirije za rekontekstualizacijo uprizoritve na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
preobrazba – zvijače – prevare – lutkovna dediščina50 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 14 do 18 let

Peter Kušter

Glasbena predstava

Peter Kušter Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška Glasbena predstava 14_18
Glasbena igra londonske skupine The Tiger Lillies je priredba svetovno znane otroške slikanice Struwwelpeter (1845) nemškega psihiatra, pesnika in pisatelja Heinricha Hoffmanna. Bizarne zgodbe, napisane v času t. i. črne romantike, pripovedujejo o neprimernem vedenju otrok, ki pripelje do krutega in nasilnega konca. Otrok, ki noče jesti, vse bolj hujša in naposled umre; deklica, ki se igra s prepovedanimi vžigalicami, zgori; deček biča psa, dokler mu ta ne odgrizne noge … V odrski postavitvi, namenjeni odraslim in mladini, glasba prevzame aktivno vlogo v pripovedovanju teh temačnih zgodb, s povezovalcem, ki v falzetu vodi skozi grotesken svet, poln črnega humorja, ter ekstravagantno vizualno podobo s poudarjeno afektirano igro in uporabo lutk.

Režiserka: Ivana Djilas

Prevajalec: Andrej Rozman – Roza

Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica

Lektor: Srečko Fišer

Avtorji aranžmajev: Boštjan Narat, Blaž Celarec, Joži Šalej

Korepetitor: Joži Šalej

Scenografka in oblikovalka lutk: Barbara Stupica

Kostumografka: Jelena Proković

Koreografka: Maša Kagao Knez

Svetovalec za animacijo lutk: Brane Vižintin

Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar

Oblikovalka maske: Tina Prpar

Asistentka scenografinje: Ana Žerjal

Asistentka kostumografinje: Neli Štrukelj

Izvajalci: Ana Facchini, Kristijan Guček, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Patrizia Jurinčič Finžgar, Jure Kopušar, Matija Rupel, Marjuta Slamič, Andrej Zalesjak in glasbeniki: Blaž Celarec k. g., Boštjan Narat k. g., Joži Šalej k. g.

Peter Kušter je nenavaden gledališki odvod v strašljivo in čudaško, ki prevzame z velikopotezno ekstravagantnostjo ter bogastvom umetniškega jezika. Neobvezujočo tragičnost zgodb poudari s samozavestno predimenzioniranostjo natančno izdelane izumetničene govorice in podobe groteskno spačenih figur, scenske postavitve in rabe lutk. Drzno in obešenjaško potenciranje dramske predloge se z ubranim dialogom med živo glasbo in igro, discipliniranimi kreacijami ter detajlnim režijskim vodstvom trdno poveže v koherentno in navdušujočo celoto arhaično-sodobnega sveta, ki izžareva čisto gledališko radost in strast.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
- žlahtna komedija 2017 po izboru strokovne žirije 26. festivala Dnevi komedije v Celju
- tantadruj 2017 za predstavo v celoti
- posebno priznanje za kostumografijo Jeleni Proković na 41. festivalu Dnevi satire Fadila Hadžića Zagreb, 2017
kaznovanje otrok nekoč in danes – odnos do nenavadnih otrok – odnos odraslih do otrok – pričakovanja odraslih90 minutgibalno_ovirani05 335 22 04, 051 634 946organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 14 do 18 let

Rumena luna

Dramska predstava

Rumena luna Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 14_18
Rumena luna, balada o Lejli in Leeju je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Kljub težkim temam, ki se jih dotika, je besedilo mešanica tragedije, socialne komedije in romantične najstniške melodrame, nekakšen sodoben najstniški Bonnie in Clyde. Narativnost besedila neprestano prehaja iz dramskega v epsko, iz dialogov v notranje monologe in iz didaskalij v prozne opise dogajanja. Takšno besedilo je izvrstno izhodišče za uprizoritev, ki je odprta za uporabo zelo raznovrstnih in netipičnih gledaliških sredstev.

Avtor: David Greig

Režiser: Primož Ekart

Prevajalka: Tina Mahkota

Dramaturginja in pedagoginja: Ana Duša

Igrajo: Rok Kunaver, Jan Bučar, Alenka Tetičkovič, Neža Dvorščak k. g., Ronja Matijevec k. g., Tibor Anželj k. g., Maks Mihajlović k. g.

Scenograf: Damir Leventič

Kostumografka: Vasilija Fišer

Avtorji glasbe: Koala Voice

Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Koreografinja: Rosana Hribar

Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak

Lektorica: Maja Cerar

Rumena luna se začne kot neposreden, brezkompromisno problemski vstop v svet obeh najstniških protagonistov in njune družinsko-družbene stvarnosti ter nadaljuje z viharniško avanturo, ki zgodbo obarva s fantazijskim in filmskim navdihom. Dogajalno in tematsko bogato ter problemsko zgoščeno vsebino uprizoritev preigrava v pripovedni maniri, ki dinamično prehaja iz naracije v igro, ob tem pa spretno vpeljuje pogled z več perspektiv ter z notranjimi monologi razpira razliko med izrečenim in neizrečenim, med intimno resničnim in dejanskim. S takšnim pristopom, tudi v glasbeno podprtih čustveno polnih atmosferah, uprizoritev jasno zariše različne osebne in socialne situacije ter odpira prostor domišljije in premisleka.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
mladostništvo – kriminal – odraščanje 105 minut01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 14 do 18 let

Viktorija 2.0

Dramska predstava, Lutkovna predstava, Multimedijska predstava

Viktorija 2.0 KUD Moment, GT22, , Podravska Dramska predstava, Lutkovna predstava, Multimedijska predstava 14_18
Zmagovalci so samozavestni. Zmagovalci so disciplinirani. Zmagovalci vedo, da je največje tveganje ne tvegati. Zmagovalci ne potrebujejo nikogaršnje potrditve. Zmagovalci so zdravi in se zdravo prehranjujejo. Zmagovalci so lepo grajeni in imajo čudovite, čvrste, polne zadnjice. Zmagovalci imajo partnerje. S čudovitimi, čvrstimi, polnimi zadnjicami. Zmagovalci imajo spolne odnose. Strastne spolne odnose. Mnogo njih. Prijateljev tudi. Zmagovalci so ljubljeni. Zmagovalci ljubijo življenje. In življenje ljubi njih. Zmagovalcev ni veliko. Zmagovalcev je zelo malo. Zmagovalci zmagujejo.

Avtorica in igralka: Zala Ana Štiglic

Režiser: Zoran Petrovič

Dramaturg: Marek Turošík

Scenografki in soavtorici likovne podobe: Monika Pocrnjić, Toni Soprano

Izdelovalci scene: Mojmir Ferenc, Matjaž Capi Capuder, Drago Pšunder

Uprizoritev duhovito in v domiselnem poigravanju z izraznimi možnostmi igre, animacije in videa preplete raznolike zgodbe in perspektive na temo uspehov, zmagovanja in zmagovalcev. Namesto časovno zaokrožene dogajalne strukture razgrne mozaik preprostih, vsakdanje prepoznavnih zgodb ter v njih z lucidnimi performativnimi gestami, komentarji in akcijami odpira pomenljive razpoke v podobah, željah, idealih in pričakovanjih. Izvajalka je ustvarjalno energična in suvereno eklektična v uporabi različnih sredstev, ob tem pa tekoče vodi dogajanje vse od fizične in osebne pripovedi do animacije predmetov in rabe videa. S premetenimi namigi Viktorija 2.0 gledalce zabava in obenem vzpostavlja jasna izhodišča za prevpraševanje odnosa do ciljev in zmag.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada Grünschnabel, figura Teaterfestival, Bern, Švica, 2018
- nagrada za uporabo sodobne tehnologij v lutkovni animaciji, Festival Puppet is a Human too, Varšava, Poljska, 2018
samopodoba – popolni izgled – biti srečen – biti sprejet – biti zmagovalec
REFLEKSIJA VIDENEGA IN DELAVNICA OSNOV AVTORSKEGA GLEDALIŠČA

Trajanje: 90 minut
Izvajalki: Monika Pocrnjić in Zala Ana Štiglic

Možnosti medpredmetnega povezovanja: biologija, sociologija, psihologija, šport, filozofija, etika, slovenščina, umetnost, mediji

Delavnico, ki je sestavljena iz treh delov, bomo začeli s pogovorom in refleksijo predstave. Iz konkretnih prizorov predstave bomo izluščili teme, jih povezali z osebnimi izkušnjami ter zgradili konkretno tematsko osnovo, na podlagi katere bodo udeleženci preko različnih medijev ustvarili svoje prizore.
40 minut040 696 586zoran@moment.siZoran Petrovič
od 15 do 18 let

Galileo

Eksperimentalna predstava

Galileo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška Eksperimentalna predstava 14_18
Galileo Galilei je bil astronom, fizik, inženir, filozof, matematik. Nadeli so mu različna imena, oče opazovalne astronomije, oče znanstvenih metod, oče znanosti. Zaradi svojih izumov in dosežkov velja za eno najbolj zanimivih figur v človeški zgodovini.

Galilejeva osebnost, življenjska dejstva, znanstvena odkritja in zgodovinsko obdobje, v katerem je živel, so bila izhodišča za raziskovanje in razvoj avtorske predstave. Ustvarjalci so prepletali navdih, motivacijo, radovednost in usodo zgodovinskega Galileja z iskanjem resnice, sreče in osebne svobode posameznika v današnji družbi.

Predstava lovi ravnotežje med znanostjo in umetnostjo, dramo in lutkarstvom, gledališčem in konferenco.

Režiser: Zoran Petrovič

Dramaturg: Marek Turošik

Lektor: Srečko Fišer

Avtorica likovne podobe: Toni Soprano Meneglejte

Avtorica tehnoloških rešitev: Monika Pocrnjić

Soavtorica likovne podobe: Monika Pocrnjić

Avtor zvočne podobe: Rob Canning

Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar

Oblikovalec zvoka: Vladimir Hmeljak

Asistentka režiserja: Marina Ćetković

Asistentka lektorja: Anja Pišot

Igrajo: Tilen Kožamelj k. g., Medea Novak, Maja Poljanec Nemec

Uprizoritev lik Galilea kot konkretne osebnosti v določenem zgodovinskem kontekstu in kot simbolnega mesta družbenih vprašanj določi kot izhodišče, ob katerem je bistveno prevpraševanje osebnega odnosa do različnih tem. Odrska materializacija izkazuje samosvojo idejno in uprizoritveno svežino; v izraznem smislu z lucidnim prepletom performativne izvedbe, ko nas igralci nagovorijo kot oni sami, igre, animacije, rabe videa in glasbe; vsebinsko s spojem zgodb iz znanosti, mitologije in vsakdanjega življenja, ki premika meje med dejstvi in domišljijo, stvarnim in poetičnim. Nehierarhična struktura prizorov vodi v rahlejšo konsistenco celote, a raznolike pripovedi vendarle jasno postavi v krožnico okoli vprašanja: kdo je – v tem širnem vesolju in njegovem znanstvenem raziskovanju – človek.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
znanost – resnica – teorija zarote – svoboda80 minutgibalno_ovirani05 335 22 04, 051 634 946organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 15 do 18 let

Große Erwartungen|Velika pričakovanja

Eksperimentalna predstava

Große Erwartungen|Velika pričakovanja Bunker Ljubljana, , Osrednjeslovenska Eksperimentalna predstava 14_18
Avtorski kolektiv Beton Ltd. sestavljajo igralci Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan. Za njihove predstave je značilna samorefleksivnost, ki izhaja iz njihovega načina ustvarjanja predstave iz osebnih oprijemkov. Tako tudi v naracije in dileme vstopajo prek osebnih zgodb – “Samo o sebi lahko upravičeno govorimo”.

Vendar, o čem in kako spregovoriti kot predstavnik evropske, bele, heteroseksualne, urbane, kozmopolitske, nadreprezentirane generacije? O pričakovanjih, mestih izjavljanja, točkah moči in zagatah s privilegiranostjo…

Uprizoritev v suverenem uprizoritvenem zamahu pregleduje moč in krivdo, banalnost in resnične posledice, infantilnost in grozo sodobnega sveta.

Koncept in režija: Beton Ltd.

Nastopajo: Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Branko Jordan

Glasba: VIS U$IŁ (Maksim Špelko, Janez Weiss) featuring DEAD TONGUES

Oblikovanje prostora, svetlobe in kostumov: Toni Soprano Meneglejte + Sonda 57

Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič

Vizualne vsebine: Toni Soprano Meneglejte

Dramaturška sodelavka: Urška Brodar

Tehnični vodja: Andrej Petrovčič

Izvršna producentka: Maja Vižin

Stiki z javnostmi: Tamara Bračič Vidmar

Uprizoritev izhodiščno situacijo gledališkega uprizarjanja razpre kot vitalno performativno polje za duhovito, ironično in kritično preigravanje gledaliških in družbenih razmerij ter skozi strukturne relacije spregovori o vsebinah sodobne realnosti: o hierarhijah, manipulaciji, položajih izjavljanja in delovanja, pozicijah moči in odgovornosti. Pri tem se spogleduje z otroško igrivostjo in humorjem, a refleksijo dogajanja spretno umešča med lahkoten ton uprizoritvenega izraza in vse večjo srhljivostjo njegove vsebine, ki dobiva obrise infantilnosti, banalnosti in nasilja. Izčiščene odrske slike premeteno sestavlja v niz pomenljivih in igralsko lucidnih prizorov, ki intrigantno naslavljajo gledalčev pogled, pričakovanja in način razumevanja ter ostro zastavljajo vprašanja našega sveta.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
identiteta – identitetne politike – položaj občinstva
Predstavi lahko sledi pogovor s teatrologinjo in ustvarjalci.
60 minutgibalno_ovirani031 326 099maja.vizin@bunker.siMaja Vižin
od 15 do 18 let

Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica

Dramska predstava

Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica Cankarjev dom, Akademija za gledališče radio film in televizijo Univerze v Ljubljani, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 14_18
V današnji dobi vsesplošnega cinizma, popolne »naturalizacije« prava in ekonomije, ko se nemo odpovedujemo nekoč težko priborjenim pravicam, je skoraj nujno pripovedovati to, malo da ne biblično zgodbo o hlapcu Jerneju in njegovi pravici.

Kdo so sodobni hlapci Jerneji? Kakšni poslovni modeli omogočajo novodobno suženjstvo? Ali je življenje iz rok v usta še človeka vredno življenje?

Generacija mladih ustvarjalcev nam ponuja vpogled zunaj meja mentalnega in socialnega geta – v delovna okolja, kjer razmerje hlapec-gospodar še zdaleč ni preseženo. Če teh meja ne bomo presegali in prestopali, bomo kot družba težko obstali …

Mladi režiser Žiga Divjak, je v okviru svojega magistrskega dela k projektu pristopil s pomočjo raziskave, s katero ugotavlja, da prekariat ni zamejen ne na določena delovna področja ne generacijsko. Nastala je močno izpovedna in pretresljiva predstava, ki od ustvarjalcev zahteva izjemno fizično in psihično koncentracijo in ki gledalcev zanesljivo ne bo pustila ravnodušnih.

Režiser: Žiga Divjak

Avtor glasbe: Damir Avdić

Scenografka: Tina Mohorović

Oblikovalec svetlobe: David Orešič

Kostumografinja: Slavica Janoušević

Izvajalci: Minca Lorenci, Gregor Zorc, Iztok Drabik Jug

Uprizoritev je avtorski projekt ustvarjalne ekipe, ki Cankarjevo povest jemlje kot izhodišče za raziskavo in gledališki premislek o pogojih, načinih in vrednosti dela danes. V njej ni Cankarjevega Jerneja, so pa glasovi številnih brezpravnih delavcev današnjega časa. Dokumentarna uprizoritev jasno izpostavi relevantno problematiko prekarnosti ter izkoriščanja v delovnih razmerjih, ki človeške vire na različnih poklicnih področjih neusmiljeno podreja sistemskemu kolesju in interesom kapitala. Tako vzpostavlja angažiran odnos do izbrane teme in okolja, v katerem živimo, obenem pa situacija repetitivne odrske hoje v krogu gledalce posrka tako v silovitosti fizičnega dejanja kot z metaforičnimi podmenami ter z ritmičnim, izčrpavajočim vrtenjem doseže močan učinek.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
izkoriščanje – delavci – prekarno delo – novodobno suženjstvo60 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 241 17 161, 051 374 541kristina.jermancic@cd-cc.siKristina Jermančič Golc
od 15 do 18 let

Jevgenij Onjegin

Plesna predstava

Jevgenij Onjegin Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Plesna predstava 14_18
Čustveno popotovanje razkriva senčne plati sentimentalne ljubezni, nedosegljive lepote ter drugih romantičnih iluzij, upodablja neizogibnost smrti in občutenje minljivosti. Puškinova lirična povest, podnaslovljena kot roman v verzih, v kateri je pesnik izrazil najgloblja romantična občutenja, se je avtorice dramskega baleta globoko dotaknila pri ustvarjanju kontemplativne koreografije.

Odvečni človek kot literarni koncept je izpeljan iz byronskega junaka, ki ga usodno določajo: mnogostranska nadarjenost, uporniška narava, prezir do družbe in njenih ustaljenih vzorcev, trpljenje zaradi nesrečne ljubezni, samouničujoče ravnanje. Vodi ga pomanjkanje sočutja, v ospredju sta eksistencialno dolgočasje in cinizem, pogosta lastnost razočaranih romantikov. Tako včerajšnjih kot današnjih.

Skladatelja: Peter Iljič Čajkovski, Sergej Vasiljevič Rahmaninov

Koreografinja, režiserka in avtorica glasbenega koncepta: Valentina Turcu

Dirigenta: Dominic Grier, Simon Robinson

Asistenta koreografinje: Anton Bogov, Julio Arozarena

Scenograf: Marko Japelj

Kostumograf: Alan Hranitelj

Oblikovalec luči: Aleksandar Čavlek

Solista na klavirju: Katarina Lotrič, Denys Masliuk

Koncertna mojstrica: Oksana Pečeny Dolenc

Izvajalci: Anton Bogov, Jelena Lečić, Matjaž Marin/Filip Jurič, Tijuana Križman Hudernik/Asami Nakashima, Sytze Jan Luske, Sergiu Moga, Yuya Omaki, Tanja Baronik, Helena Klasič, Olesja Hartmann, Vanja Vitman, Aleks Šišernik, Aleksandru Pilca, Alena Medič, Ines Petek, Tiberiu Marta, Metka Masten, Mircea Golescu, Mirjana Šrot, Christian Popovici, Vladimir Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Hristina Stojčeva, Adriana Cioata, Gabriel Marin, Marina Krasnova, Slavčo Stoleski, Cleopatra Purice

Jevgenij Onjegin je do potankosti izčiščen dramski balet, ki v prefinjenem zlitju Puškinove lirične pripovedi, glasbene partiture, plesnega izraza in vizualne podobe izoblikuje koherentno in intenzivno izpovedno uprizoritev. Izvirna avtorska zasnova s precizno zgradbo in brez odvečnih elementov ustvari prostrano svetovje občutij in preprosto zgodbo razpre v emotivno nabiti pripovednosti nežne baletne govorice. Celostna odrska estetika in dovršenost koreografskega jezika ukrojijo pretanjeno atmosfero čustvenega in razpoloženjskega drhtenja te večne zgodbe različnih odtenkov ljubezni in življenjskega hrepenenja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nominacija revije Dance Europe med pet najboljših baletnih uprizoritev sezone 2016/2017
odvečni romantični junak – romantični ideal – prijateljstvo – ljubezen – družbene konvencije105 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani02 250 61 35, 02 250 61 39darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 15 do 18 let

MEMEMEME

Plesna predstava, Multimedijska predstava

MEMEMEME EMANAT Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, Bunker Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Multimedijska predstava 14_18
»Pred belim projekcijskim platnom in na belem plesnem podu na stojalih za mikrofone stojijo štirje pametni telefoni. Vsak pošilja sliko na svoj del platna. Ko pade plesni beat, na oder prikoraka četvorica performerjev s pretiranimi nasmehi. It’s showtime! Povodenj popularnih plesnih štanc zgodnjih devetdesetih, evergreenov in R&B monstrumov odnese plesalce v kolektivno drvenje, gruvanje, žuranje. V njem vsak po svoje posnema gibe drugih, ponavlja malo prej izvedene gibe, šarmantno pogleduje v kamero, s pogledom čekira soplesalce. Nasmehi se nalimajo in odlimajo z obrazov. Na platnu črke v fontu internetnih memov zapovedujejo mantro uživanja (…)« (kritika Radio Študent, Samo Oleami)

Koncept, režija in koreografija: Jan Rozman

Izvajalci: Peter Frankl, Kaja Janjić, Julija Pečnikar, Daniel Petković

Dramaturgija: Varja Hrvatin

Zvok in video: Vid Merlak

Kostumografija: Tanja Pađan (Kiss The Future)

Oblikovanje in vodenje svetlobe: Urška Vohar

Scenografsko svetovanje: Dan Pikalo

Grafično oblikovanje: Matija Medved

Video dokumentacija: Hana Vodeb

Foto: Nada Žgank

Izvršna produkcija: Sabina Potočki

S predstavo MEMEMEME sodobni ples neposredno vstopi v kontekst življenja mladih in plastično razpre vprašanje, kako vsakdanja tehnologija sooblikuje naš svet. Odrsko realnost oblikuje kot neločljiv spoj prisotnih teles in njihove komunikacije v virtualnih omrežjih. Dogajanje odraža lucidno navezavo na viralnost idej, podob in vzorcev (širjenje internetnih memov), pa tudi egocentrično in opazova(l)no naravnanost (»me«: jaz) te dinamike. A ponudi tudi širši plan: reproducira govorico digitalnega povezovanja, ko gib, posredovane podobe, glasbeni miks in tekstualne fragmente požene v frenetično nasičenost, ter zariše alternativo, v kateri prav plesno mišljenje skozi zaznavanje telesa/sebe in prostora postane medij upočasnitve, iskanja drugačne senzibilnosti ter uglaševanja z drugimi.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
spletni memi – spletna komunikacija – internetna kultura – milenijska generacija – humorna kritika odtujenosti in osamljenosti mladih na spletnih omrežjih 50 minutgibalno_ovirani031 608 456sabina@emanat.siSabina Potočki
od 15 do 18 let

Not Dead Enough / Vestern

Dramska predstava, Glasbena predstava

Not Dead Enough / Vestern Gledališče Glej, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Glasbena predstava 14_18
Jolene in Jimmy McLeane sta živela daleč stran od mesta. In se ljubila tako zelo. Jimmy je krenil na lov na zlato in izginil neznano kam. Jolene ga neumorno išče po mestih Divjega zahoda. Na poti mora odvreči vse človeško, premagati samo sebe in preteče nevarnosti zatiralskega sveta. Njena pot iskanja se sprevrže v obračun med dobrim in zlim. Meje med obema pa postajajo čedalje manj jasne.

Predstava se poigrava s prenosom filmskega žanra v gledališče. Osvetljuje boj malega človeka proti sistemu. Raziskuje, kdo je šerif 21. stoletja. Izziva predstave o spolnih vlogah, se sooča z zatiranjem, preizprašuje družbene vrednote in nas postavlja pred vprašanje: koliko je vredno naše življenje?

Avtorji besedila ter ustvarjalke in ustvarjalci predstave:
Borut Bučinel, Ivan Čuić , Blaž Dolenc, Adriana Furlan, Luka Ipavec, Nina Ivanišin , Klemen Janežič , Vid Klemenc , Luka Marcen , Nastja Miheljak , Joseph Nzobandora – Jose, Maša Pelko, Anja Pirnat, Maja Sever , Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič , Tina Vrbnjak

Izvršna produkcija: Anja Pirnat

Tehnično vodenje: Grega Mohorčič

Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič

Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani

Video: Borut Bučinel

Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj

Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee

Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber

Uprizoritev v ameriškem filmskem žanru najde ploden teren za igralsko in uprizoritveno igrivost, s katerima zdrvi po brezkompromisnem, neprijaznem svetu nasilja in neenakosti, v katerem zmagujejo le najmočnejši. Tipična zgodba z Divjega Zahoda odpira številne relevantne družbene teme in čeprav so te postavljene v specifičen zgodovinski kontekst, uprizoritev s prenovo fabule in vnosi humornih komentarjev klišeje vesterna naslavlja skozi optiko današnjega časa. Ob tem domiselno prepleta različne uprizoritvene postopke in ideje, od kolektivnega pripovedništva, izčiščene dialoškosti, žive glasbene spremljave, pevsko-koreografskih vložkov do filmskih strategij ter se vzpostavi kot dinamična gledališka naracija s sočno izoblikovanimi liki in vzdušjem nekega posebnega, a tudi našega sveta.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
rasizem – seksizem – kapitalizem – solidarnost – ljubezen
Pogovor (60 minut)

Ustvarjalna ekipa se po predstavi s pomočjo gledališkega lista pogovarja o temah, ki so jih spremljali (stereotipi, nasilje) ter kako jih razumeti danes tako v umetnosti, kot v vsakdanjem življenju. Predstavijo jim tudi umetniške metode ter lastnosti avtorskega gledališča.
60 minutgibalno_ovirani040 661 514anja@glej.siAnja Pirnat
od 15 do 18 let

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Dramska predstava

Pohujšanje v dolini šentflorjanski Slovensko mladinsko gledališče, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 14_18
Cankarjeva nesmrtna farsa ostaja vznemirljiva zlasti zaradi svoje dionizičnosti in odprte oblike, hkrati pa zaradi izjemno natančnega seciranja psihopatologije slovenskega vsakdanjika, ki je lahko hkrati tisti Cankarjevega in našega prostora in časa, združenega v nemoči spervertiranega neoliberalizma in provincialnosti. Cankar je naš sodobnik, ker s svojo etiko in estetiko odzvanja v naših glavah zaradi temeljnosti vprašanj, ki si jih zastavlja, in živosti umetniških odgovorov, ki jih uteleša. Vito Taufer Cankarjevo »največjo hudobijo« postavlja po eni strani poudarjeno realistično in skoraj do črke upošteva predlogo, po drugi pa poskrbi za odmik, saj vse vloge razen ene igrajo moški.

Režija: Vito Taufer

Dramaturgija: Nebojša Pop-Tasić, Tomaž Toporišič

Glasba: Andrej Goričar

Kostumografija: Barbara Stupica

Scenografija: Viktor Bernik

Koreografija: Gregor Luštek, Rosana Hribar

Lektorica: Mateja Dermelj

Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar

Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič

Oblikovanje maske: Barbara Pavlin, Empera3zz

Asistentka dramaturgije: Anita Volčanjšek

Vodja predstave: Janez Pavlovčič

Zasedba: Blaž Šef, Uroš Kaurin k. g., Dario Varga, Ivan Godnič, Ivan Peternelj, Matej Recer, Ivan Rupnik, Matija Vastl, Sandi Pavlin k. g., Željko Hrs, Robert Prebil, Boris Kos, Uroš Maček, Janja Majzelj

Tauferjeva postavitev Pohujšanja ohranja celovitost dramskega besedila in njegove miselne razsežnosti, ob tem pa z igrivo drznostjo uprizoritvenega koncepta daje Cankarjevi farsi svoj avtorski pečat ter mikavne interpretativne poteze. Spolna travestija v zasedbi vlog je tu ključen element estetske naravnanosti in igralske dinamike, ki z decentno komično držo razgalja mehanizem šentflorjancev, njihovo lahkotno preigravanje pri trgovanju s čednostmi in pregrehami ter složnost ‘neoporečne’ skupnosti. Elegantno umerjena uprizoritvena slika, ki daje prostor vsem satirično bodečim in grenkim tonom Cankarjeve izvirne misli.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Borštnikova nagrada Janji Majzelj za vlogo Zlodeja na Festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor, 2011
- Borštnikova nagrada Emper3zz in Barbari Pavlin za oblikovanje maske na Festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor, 2011
vloga umetnika v družbi – provincialnost – slovenstvo – stereotipi – spolne vloge
Po predstavi je možen pogovor z režiserjem in igralci.
100 minut01 3004 919, 041 730 434 vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 15 do 18 let

Romeo in Julija

Plesna predstava

Romeo in Julija Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Plesna predstava 14_18
Koreografski koncept neoklasičnega baleta ostaja zvest Shakespearovi tragediji in razkriva podobo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v hipu. Uprizoritev portretira večno ljubezen, žrtvovano zaradi slepega sovraštva ter neizprosnih in uničujočih medsebojnih odnosov. Bistveno reducira glasbene in dramaturške okraske ter ostaja zvesta celovitosti zgodbe.

Stvaritev, ki črpa iz ikonografskih renesančnih slik in arhitekture, si za cilj zastavlja oplemenititi literarno mojstrovino s sodobnim koreografskim izrazom. Poglobljeno izoblikuje značajske poteze mladih ljubimcev Romea in Julije – upornikov kodeksu svojega stanu – v njunih močnih čustvih, drznosti in pogumu, strasti, brezmejni odločenosti, da se upreta usodi (in staršem).

Skladatelj: Sergej Prokofjev

Dirigent: Aleksej Baklan

Avtorica koncepta in koreografinja: Valentina Turcu

Asistent koreografinje in baletni mojster: Leo Mujić

Scenograf: Marko Japelj

Kostumograf: Leo Kulaš

Oblikovalec luči: Pascal Mérat

Koncertni mojster: Saša Olenjuk

Baletna mojstrica: Galina Dimitrijeva

Baletni solisti: Catarina de Meneses/Tetiana Svetlična/Evgenija Koškina, Anton Bogov/Dénes Darab/Sytze Jan Luske, Matjaž Marin/Yuya Omaki/, Stefan Banica, Tanja Baronik, Sergiu Moga, Marina Krasnova, Slavčo Stoleski, Helena Klasič/Klavdija Stanišič, Marin Turcu, Branka Popovici/Olesja Hartmann, Alenka Ribič

Baletni ansambel: Branka Popovici, Elena Cioata, Blaga Stojčeva, Hristina Stojčeva, Asami Nakashima, Ines Uroševič, Vadim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Cristian Popovici, Tiberiu Marta, Kleopatra Purice, Mihaela Matis, Metka Masten, Mirjana Šrot, Tjaša Lešnik, Mircea Golescu, Demetrius King, Gaj Žmavc, Marin Gabriel, Filip Jurič

Romeo in Julija v izdelani avtorski viziji zaživi kot sodobna baletna zgodba, polna ljubezenske in življenjske strasti. Ekspresiven koreografski jezik celovito podpira intenzivnost in značajsko niansiranje oseb ter z enako ognjevitostjo slika čutno intimnost kot žive in dinamične skupinske prizore. Tudi s scenografsko umestitvijo dogajanja in kostumsko diferenciacijo se v izostrenem dramaturškem loku izluščijo razločne situacije in pregleden dramski potek. Izpovedna moč celostnega odrskega dogajanja in glasbe izoblikuje dramatičen naboj silovite, a tudi tragične ljubezni v nemilosti sprtega družinskega okolja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ljubezen – sovraštvo ‒ umor – samomor – družinska in družbena nasprotja105 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani02 250 61 35, 02 250 61 39darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 16 do 18 let

Ich kann nicht anders

Dramska predstava, Eksperimentalna predstava

Ich kann nicht anders Bunker Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Svet okoli nas je nasičen z dogajanjem, spremembami in najbrž je edina konstanta negotovost.

Ena izmed možnih strategij boja proti oglušujoči glasnosti sveta je umik v svoj svet. V gledališču vedno uporabljamo zgodbe, da bi lahko govorili o svetu, igramo like, da bi lahko govorili o človeški naravi, in se delamo, da je miza miza. Zaželeli smo si obratnega principa.

Ker z umetniško integriteto ne moremo govoriti o ničemer drugem razen o sebi, lahko med praktičnostjo in načelnostjo vznikne to, česar umetnik ne bi smel posedovati: zaprtost, seksizem, narcisoidnost… Te male perverzije kažejo na to, da nismo izvzeti, čeprav se delamo, da smo. Na koncu si moramo priznati, da ne morem(o) drugače.

Avtorji koncepta in režiserji: Beton Ltd.

Izvajalci: Katarina Stegnar, Branko Jordan, Primož Bezjak

Avtorja glasbe: Dead Tongues (Janez Weiss, Jure Vlahovič)

Oblikovalca prostora: sonda4, Toni Soprano

Kostumografka: Mateja Benedetti

Oblikovalec zvoka: Jure Vlahovič

Dramaturška sodelavka: Urška Brodar

Tehnični vodja: Andrej Petrovčič

Tehnični sodelavec: Martin Lovšin

Performerji (avtorji in izvajalci) gledalce posedejo v neposredno bližino in svoj osebni, intimni svet brezkompromisno razprejo kot nekakšno vojno stanje, v katerega nenehno vdira zunanjost, družbeni dogodki, ideje, pritiski. Z uprizarjanjem lastnega življenja skozi vozlišče referenc in glasov, ki odzvanjajo v individualnem, se izriše podoba specifične skupnosti in obenem univerzalna slika kaotičnosti sveta ter nemoči in nelagodja človeškega bivanja. Preplet vsakdanje komunikacije, odnosov, dilem, intelektualiziranja in eksistenčnih premislekov v intenzivnem izvajalskem zamahu ustvarja izredno močan vtis in pravi vihar vprašanj. Uprizoritev izziva vprašanje, o čem vse in na kakšen način lahko govori umetnost, kot tudi o čem govori življenje in kako ga živimo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
pozicija posameznika v družbi – pozicija igralca – terorizem – staranje
Predstavi lahko sledi pogovor z ustvarjalci ali teatrologinjo.
60 minut031 694 559alma.r.selimovic@bunker.siAlma R. Selimović
od 16 do 18 let

Kralj na Betajnovi

Dramska predstava

Kralj na Betajnovi Slovensko stalno gledališče v Trstu, , Obalno-kraška Dramska predstava 14_18
Najnovejše branje besedila na večno aktualno temo korupcije je podpisal Tomaž Gorkič, filmski režiser, ki je znan po srhljivkah. Njegov pogled je razkril nove vsebinske plasti v obče znani zgodbi o vzponu amoralnega Jožefa Kantorja. Teptane pravice in čustva, umor, korupcija so glavne teme drame, o kateri je režiser napisal: »V Cankarjevih literarnih delih smo lahko med drugim priča temni plati družbe, ki je polna izkoriščanja, pogoltnosti, zlorabe, sadizma in ostalih oblik nasilja nad sočlovekom, kar bi izkoriščevalska vladajoča kasta najraje pospravila pod prag in vse skupaj skrila za izumetničenim dvoličnim nasmeškom brezosebnega preprodajalca človeških življenj, tako kot to narekuje nečloveški kapitalistični kodeks.«

Režiser: Tomaž Gorkič

Scenografija: Petra Veber

Kostumografija: Sanja Grcić

Koreografija: Jana Menger

Skladatelj in oblikovalec zvoka: Sašo Kalan

Oblikovalec luči: Tomaž Gorkič

Dramaturško svetovanje: Sandi Jesenik

Oblikovalka maske: Federica Miani

Lektoriranje: Barbara Rogelj

Foto: Luca Quaia

Igrajo:

JOŽEF KANTOR, PEPČEK, FRANCELJ: Primož Forte

ŽUPNIK: Brane Grubar

HANA, FRANCKA: Nikla Petruška Panizon

NINA: Tina Gunzek

KRNEC, SODNIK: Franko Korošec

LUŽARICA, OSKRBNICA: Maja Blagovič

MAKS, KOPRIVEC: Tines Špik

FRANC BERNOT: Dejan Pevčević

Tržaški Kralj na Betajnovi svojo specifično, neobičajno interpretacijo Cankarjeve drame dosledno udejanja v prepletu filmske in odrske govorice. Posebej je učinkovit v ustvarjanju tesnobne, moraste atmosfere, ki se napaja pri žanru grozljivke in srhljivost vnaša v vse pore Betajnove. S kontrastno rabo luči, zatemnitvami, scenografijo, kostumi, filmsko masko in zvočno kuliso pritajenega brnenja odpira številne aluzije, potencira zlovešče razsežnosti vseobsegajoče ujetosti in teže ter zgošča podtalno grožnjo, ki deluje čutno in otipljivo. Vizualno in zvočno podobo dopolnjuje z učinkovitimi posegi v dramsko tvarino, tako da se uprizoritev izreka v izčiščeni napetosti in celovito podprti ideji.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
korupcija – pravice – čustva – nasilje – politična moč90 minut0039 040 632664valentina.repini@teaterssg.comValentina Repini
od 16 do 18 let

Mali princ

Dramska predstava, Eksperimentalna predstava

Mali princ Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Mojstrovino francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exupérya je za oder priredila Jera Ivanc, končni uprizoritveni tekst pa je delo Yulie Roschina in Staše Prah. Nevidno bistvo zgodbe o življenju in smrti, odraščanju, sprejemanju odgovornosti in iskanju smisla so ustvarjalci predstave odkrivali skozi navidezne antagonizme – med zvestim in avtorskim branjem, med knjigo in gledališčem, med režijo in besedo, med tišino in glasbo, med igralcem in podobo, med človekom in naravo, med sabo in drugim, med človekom in njim samim.

Režiserka: Yulia Roschina

Scenografka in kostumografka: Vasilija Fišer

Dramaturginja: Staša Prah

Avtorica glasbe, zvočnih efektov in video projekcij: Mateja Starič

Koreografinja: Magdalena Reiter

Lektorica: Metka Damjan

Oblikovalec svetlobe in fotograf: Jaka Varmuž

Prevajalka izvedbenega teksta v hrvaški jezik: Magdalena Lupi Alvir

Svetovalec za odrski govor: Damir Orlić

Izvajalca: Zala Ana Štiglic (LGL) in Tilen Kožamelj (Gradsko kazalište lutaka Rijeka)

Uprizoritev do literarne predloge pristopi s samosvojo avtorsko mislijo o vsebini in širšem kontekstu Malega princa ter poudari predvsem simboličen potencial raznolikih srečanj. Igralski duet zastavi v natančno izdelanih intimnih vizualno-atmosferskih frazah razvijajočega se odnosa, ki ga lahko razumemo na več ravneh, kot odnos s seboj ali z drugim. Uprizoritev z malo besed intenzivno spregovori v natančni igralski in telesni izraznosti ter ubranosti vseh uprizoritvenih elementov (igra, glasba, vizualna podoba). V celoviti, nekoliko temačni, a prvenstveno poetični estetiki izčiščenih kontemplativnih prizorov prepriča tudi s počasnim in preciznim vodenjem ritma, ki pušča dovolj časa za premislek, intuitivno dojemljivost in čutno doživetje.

Zaradi specifične forme in poetične atmosfere s pomensko odprto simboliko ter počasnim tempom predstavo priporočamo zahtevnejšim mladim gledalcem, ki imajo izkušnje z raznolikimi uprizoritvenimi izrazi in tematikami, ter gledališkim klubom, ob tem pa svetujemo pripravo na gledališki dogodek.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – ljubezen – življenje – smrt40 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 16 do 18 let

Prva altruistična predstava

Interaktivna predstava, Eksperimentalna predstava

Prva altruistična predstava Bunker Ljubljana, , Osrednjeslovenska Interaktivna predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Prva altruistična predstava izhaja iz Bulčeve frustracije in nezadovoljstva z večino artivističnih projektov (tudi avtorjevih), ki nesrečne, nepravične in podobne mizerne situacije drugih izkoriščajo za samopromocijo in krepitev umetniškega ega ter so večinoma samozadostno vpeti v umetniški sistem.

V proces je vstopil prek dveh izobraževanj: delavnic in seminarjev v Münchnu, Lizboni, Droju, Londonu in Mariboru v okviru projekta Urban Heat, kjer se je učil o različnih praksah artivizma v urbanem okolju, ter prek praktičnega izobraževanja za predavatelja-vodiča Ljubljanske alternativne ture, ki jo zdaj v praksi tudi vodi.

Celoten proces predstave je vodil sam. Sam za vse! Je to altruistično?

Režiser, koreograf, scenograf, oblikovalec kostuma, oblikovalec svetlobe, avtor in izvajalec glasbe, avtor besedila in izvajalec: Marko Bulc

Tehnični vodja: Igor Remeta

Izdelava scenografije: IKEA, Igor Remeta, Duško Pušica

Prva altruistična predstava s širokim naborom sodobno-umetniških postopkov lucidno razpre temo altruizma in delovanja v odnosu do drugega/drugih. Morda je njeno edino sporočilo, da o pojmu altruizma na splošno ne moremo govoriti, zato obiskovalce skozi niz konkretnih performativnih situacij postavi v različne vloge, da postanejo del uprizoritve in jo aktivno sooblikujejo, a jim obenem omogoča tih intimen premislek dogajanja v varnosti anonimnega položaja znotraj skupnosti. V na videz preprostih situacijah se uprizoritev ironično poigrava s pričakovanji, spodmika možnost »pravilnih« prepričanj in stališč, vztraja v negotovosti pomenov in razpira številna vprašanja o družbi in osebnem delovanju ter o vezivu vsakršne umetniške in družbene skupnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

Dopolnilno mnenje pedagoga in razvojnega psihologa:

Uprizoritev je odličen primer sodobne uprizoritvene prakse, ki obravnava kompleksnejše pojme in nagovarja razmišljujoče posameznike, zato jo priporočamo zahtevnejšim mladim gledalcem, ki imajo izkušnje z raznolikimi uprizoritvenimi pristopi in tematikami, gledališkim klubom v srednjih šolah ter svetujemo pripravo na gledališki dogodek.

Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
altruizem – artivizem – sodelovanje
Predstavi lahko sledi pogovor z ustvarjalcem ali s teatrologinjo.
60 minut031 694 559alma.r.selimovic@bunker.siAlma R. Selimović
od 16 do 18 let

Seansa Bulgakov

Lutkovna predstava, Eksperimentalna predstava

Seansa Bulgakov Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Seansa Bulgakov je rekonstrukcija romana, postavljena na dinamiki kontrastov med burko in abstraktnimi slikami gledališča objekta, ki so ostale na pogorišču zmede, ki jo je za seboj pustil Satan s svojimi pajdaši. V svoji fragmentiranosti ter z ritmizacijo besed, gibov in zvokov povezuje asociacije na današnji obsedeni svet in tragično plat slehrnika s svojimi težavami, strahovi in poželenji.

Režiser in avtor priredbe: Matija Solce

Scenograf: Tomáš Žižka

Dramaturga: Tjaša Bertoncelj, Benjamin Zajc

Avtor lutk: Brane Solce

Oblikovalec luči: Kristjan Vidner

Video: Gregor Gobec

Igrajo: Gašper Malnar, Miha Arh, Filip Šebšajevič

Seansa Bulgakov posamezne zgodbe iz romana jemlje kot izhodišče za svoboden uprizoritveni navdih in ustvarjalni elan v animaciji predmetov, zvokov, besed in senc, ki se spaja z igro in v živo izvedeno glasbo. Domišljijski zamah se v celoviti izvedbeni angažiranosti in igrivi distanci do snovi udejanja v hipnih preskokih in preobračanju vsebine s kopico asociativnih domislic ter aluzij na današnjo aktualnost. Pri tem se bolj kot na celovito interpretacijo in vsebinsko koherentno celoto naslanja na izmuzljivost resnic in perspektiv, ki krožijo na obzorju čudaškega sveta, polnega neverjetnih, skrivnostnih dogodkov in norosti. Uprizoritev presune z živostjo in domiselnim oblikovanjem uprizoritvenega dogajanja, ki tvori odprte pomenske mreže, polne vtisov in miselnih impulzov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

Dopolnilno mnenje pedagoga in razvojnega psihologa:

Zaradi vsebinske kompleksnosti, ki se povezuje z zahtevnostjo literarne predloge, in uprizoritvene zasnove, ki v fragmentarnosti ne sledi logično zaokroženi osmislitvi, uprizoritev priporočamo gledalcem, ki imajo izkušnje z raznolikimi uprizoritvenimi pristopi in vsebinami, ter svetujemo pripravo na gledališki dogodek in seznanitev z romanom.

Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za animacijo in igro Gašperju Malnarju, Mihu Arhu in Filipu Šebšajeviču na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za najboljšo mladinsko predstavo na 18. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2019
Mojster in Margareta – kritika sveta – strah – poželenja60 minut01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 16 do 18 let

Tihožitje

Lutkovna predstava

Tihožitje Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 14_18
Lutkovna predstava za odrasle Tihožitje naslavlja težko ulovljivo vprašanje pojava življenja. Z radikalnimi uprizoritvenimi pristopi skuša režiser Tin Grabnar skupaj s soustvarjalci razumeti tisto, kar nas dela žive. Kaj je tista notranja sila, ki ji pravimo življenje? Kako razumeti pojav obstoja in kako razumeti njegovo nasprotje – smrt? Z raziskovanjem tega vprašanja se vzpostavlja senzibilen uprizoritveni jezik, ki naslavlja temeljna filozofska vprašanja bivanja, hkrati pa v občinstvu poizkuša vzbuditi spoštovanje do vsega tistega, čemur pravimo, da je živo.

Avtor: Tin Grabnar, Tjaša Bertoncelj

Režiser: Tin Grabnar

Dramaturginja: Tjaša Bertoncelj

Igrajo: Asja Kahrimanović Babnik, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic

Scenografka: Sara Slivnik

Kostumografka: Sara Smrajc Žnidarčič

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Oblikovanje zvoka, zvočnih in glasbenih efektov: Eduardo Raon

Lutkovni tehnolog: Zoran Srdić

Avtorica videa: Vesna Krebs

Oblikovalec svetlobe: Gregor Kuhar

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Luka Bernetič

Uprizoritev s stvarno, laboratorijsko-delavniško odrsko situacijo ustvari svojevrstno opazovalnico, v kateri preproste podobe bivanja in okvir njihove priprave razpirajo kompleksne razsežnosti življenja, njegove vsakdanjosti, lepote, ranljivosti in minljivosti. Realistični izseki naravnih ekosistemov z nagačenimi zajci so animacijsko, zvočno in vizualno precizno izbrušene miniature, ki odmerjajo prostor za prisotnost življenja. Izčiščena zasnova z zadržanim tonom človeške intervencije, a hkratno nujnostjo posredovanja, konstruiranja in oživljanja, izpostavi ambivalentnosti obstoja in človeškega delovanja v odnosu do narave in živih bitij. Tihožitje deluje kot čutna, idejna, poetična in metaforična čarovnija, ki življenje nenehno sestavlja in razkraja, ob tem pa naslovi tudi etičnost lastnega početja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
odnos do živali – smrt – življenje60 minut01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 15 do 18 let

Žonglerski koncert

Glasbena predstava, Cirkuška predstava

Žonglerski koncert Zavod Bufeto, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Glasbena predstava, Cirkuška predstava 14_18
V žonglerski predstavi Žonglerski koncert nastopimo z besedili, ki smo jih dali ven iz sebe na svojevrstno avtorsko elektronsko glasbo, ki žanrsko dribla med hip hopom, trapom in elektro punkom. Za estetsko in sporočilnostno dimenzijo našega propadlega evrovizijskega nastopa, ki ima vse zametke piknika ali hauba party-ja, sta pomembna plesni gib in žonglerski met. V predstavi zmečemo za 18 kilometrov tekočega metra leta žogic.

Nasilje je tu in romantika je tam. Je danes koreografija edina stvar, ki nas še lahko poenoti? Če je predstava politična, naj je politična beštija.

“To bi blo mojmu cimru ful zabavn.” – R.G.

“Boste mogl pa še mal se pobolšat … Če ne nebo nč z Las Vegasom.” – B.A.

Avtorstvo in izvedba: Eva Zibler, Oton Korošec, Tjaž Juvan

Režijska pomoč: Nina Ramšak

Svetovanje: Mojca Sovdat, Matija Solce, Ravil Sultanov

Avtorska glasba: Tjaž Juvan

Besedila: Eva Zibler, Tjaž Juvan, Oton Korošec, Otroci socializma

Oblikovanje luči: Nina Ramšak, Jasmin Pervanič, Mismo Nismo

Uprizoritev z raziskovalno naravnanostjo do lastnega medija in lucidno subverzivno estetsko lego zavzema jasno umetniško in družbeno držo. Performativni glasbeno-žonglerski trio se domiselno poigrava z rabo cirkuške tehnike in formatom glasbenega koncerta; v dinamičnih žonglersko-gibalnih koreografijah poudarja ritem žongliranja in muzikaličnost telesa v sozvočju z avtorsko elektronsko glasbo, ob tem pa v izpovednem gledališkem kontekstu preobrača veščino, dosežke in napake ter premišljuje stereotipe pop kulture, glasbeno zabavne industrije in družbenih podob. Z eklektičnim prisvajanjem v ubrano celoto ustvari izvirno pozicijo alternative in možnega upora, ki kritično motri družbo, v kateri živimo, in načine, na katere se vanjo umeščamo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
uspeh in neuspeh v poznem kapitalizmu – subkulturne identitete – tehnološki napredek – uporaba in zloraba drog – resignacija mladine
Delavnice žongliranja v likih iz predstave.
Izvajalca in izvajalka: Tjaž Juvan, Oton Korošec in Eva Zibler
Trajanje: 45 minut – 2h
Na žonglerski delavnici učimo žongliranja s tremi žogicami, žonglerskih vzorcev v parih in raziskujemo mete in gibe z eno žogico.
40 - 50 mingibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 393 971cybercotton@gmail.comOton Korošec
od 16 do 18 let

MOŽ! sedi z mano

Lutkovna predstava

MOŽ! sedi z mano Gledališče DELA, , Koroška Lutkovna predstava 14_18
MOŽ! je boječ človek, ki svoj čas najraje preživlja za štirimi stenami in nikakor ne zapusti svojega doma. V svoji osami se zaljubi v svetilko ter se sooči z lastnimi strahovi.

Zgodba za predstavo je nastala po navdihu naslednjih zgodb;

Metamorfoza – Franz Kafka,

Tju – Slavko Grum

in resnična zgodba mojega dedija.

Povabljeni na avtonomno lutkovno potovanje po občutjih, ki privrejo na dan, ko ostaneš sam v svoji sobici.

Ideja, koncept: Tea Kovše in Yves Brägger

Izdelava lutk in izvedba: Tea Kovše

Pomoč pri izdelavi scenografije, tehnika in podpora: Yves Brägger

Uprizoritev v miniaturnem in minimalistično učinkovitem uprizoritvenem okviru vzpostavi prepričljivo intimno vzdušje in popelje na potovanje po intenzivnem notranjem (doživljajskem) svetu svojega protagonista. Z natančno animacijo in glasovno izvedbo ter detajlno razčlenjenim dogajanjem izoblikuje jasno konkretno situacijo, a obenem omogoča širok prostor za vpisovanja gledalčeve domišljije in predstav. Premišljeno glasbeno-zvočno okolje v protagonistov osebni prostor vpeljuje niz pomenljivih družbenih in zasebnih kontekstov, možnih asociacij, pomenov ter podob, kar figuro starčka in njegov položaj prežame z univerzalnostjo vseh generacij. S tem MOŽ! živo razpre vrtinec osamljenosti, strahov, notranjih demonov, spominov in lepote, ki naseljujejo človeka v bližini in »norosti« samega sebe.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
lutkovno gledališče – miniaturka
LUTKOVNI PARKOUR

Delavnica lutkovne animacije, kjer se naučimo osnove lutkovnega giba skozi preskakovanje ovir, hoje po stenah in drugih športnih lutkovnih vragolijah.
25 minut051 689 343kulturna@zraven.siTea Kovše

Podatki na spletni platformi Zlata paličica so informativne narave in urednik ne prevzema odgovornosti za morebitne napake v vsebini. Za pravilnost in točnost podatkov o programih kulturno-umetnostne vzgoje so odgovorni ponudniki. Termin in ceno izvedbe preverite pri ponudniku.

Predstave

Krickrac, to sem jaz!

Spominčica

Ba Bu

Lučka, grah in pero

Diči, diča!

Kuku

Ti in jaz

Huda mravljica

Kakec – Kakčeve dogodivščine

Karelčkove zgodbice

Medved in mali

Miška kaško kuhala

O belem mucku, ki je bil čisto črn

Opičja uganka ali Mamica, kje si?

To ni pika!

Turlututu

Vidkova srajčica

Žabec pozimi

Srce in popek

Abežeda

Akvarij

Bi se gnetli na tej metli?

Čarovnik barv

Kdo je napravil Vidku srajčico

JURI MURI V AFRIKI pleše

Jure in Jaka

mali modri in mali rumeni

Medved z miško na rami

Mehurčki

Močeradek gre čez cesto

Najprisrčnejši velikan

Od kapljice do oceana

Repa velikanka

Ščeper in Mba

Štiri črne mravljice

Štirje muzikanti

Zajčkova hišica

Zlatolaska in trije medvedi

Zverjasec

Zverjašček

Žogica Marogica

Gozd raja!

Janko in Metka

Jutri je bila zabava

Ljubo doma

Lunožer

Netopir Kazimir

Rumi in kapitan

Škrat Kuzma dobi nagrado

Tjulenj

Vrvica, ki je rešila svet

Zadnji ulov

Čarovnik iz Oza

InterKlepec

Kako zorijo ježevci

Kekec

Lučka Regrat

Male nočne zgodbe

Možiček žebljiček

Nanine pesmi

Nebo nad menoj

OHO

Ostržek

Peter in volk

Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak

Ponočnjaki

Račka, Smrt in tulipan

Snežna kraljica

Trnuljčica

Vilinček

Zverinice iz Rezije

Zvočna kuhna

Cesarjeva nova oblačila

Emil in detektivi

Gledališče od Ž do A

Gorenjski slavček

Heidi

Hrestač

Nasvidenje