Predstave

Raziskujte katalog priporočenih gledaliških predstav za otroke in mladino, ki jih ustvarjajo profesionalne ustanove in ustvarjalci na področju dramskega, lutkovnega, glasbenega in plesnega gledališča po vsej Sloveniji. Predstave je izbrala in ocenila strokovna komisija.

Izbor lahko omejite po starostnih skupinah, regijah, zvrsteh in producentih. Če morda iščete konkretno predstavo, želite videti delo izbranega ustvarjalca, vas zanima določena vsebina ali tema, lahko uporabite iskalnik ključnih besed.

od 6 mesecev do 6 let

Krickrac, to sem jaz!

Plesna predstava

Krickrac, to sem jaz! Plesni Teater Ljubljana, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, , Osrednjeslovenska Plesna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Avtorski projekt Krickrac, to sem jaz! je igriva in poetična vizualna plesno-gledališka predstava za najmlajše. Vizualno temelji na risbah, na katerih so otroci risali same sebe v prvih šestih letih svojega življenja. Črte, različni liki in oblike so materializirani kot mehki in fleksibilni objekti v raznoliki barvni paleti, ki jih plesalki animirata in z njimi odplešeta svojo odrsko risbo. Dogajanje – ples in animacija hkrati – pri tem spominja tudi na samo dejanje risanja oziroma ustvarjanja v nenehnem spreminjanju odrske podobe. Ob glasbeni atmosferi zvončkov, tolkal in glasu se svet barv in oblik pregiba, vrtinči in sestavlja od preprostejših do kompleksnejših figur ter v zaključku vse povabi na oder k ustvarjanju skupne risbe .

Režiserki in koreografinji: Katja Kähkönen, Sanja Tropp Frühwald

Avtorstvo in koncept: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše, Sanja Tropp Frühwald

Avtorice scenografije in kostumografije: Mateja Ocepek, Katja Povše, Katja Kähkönen

Avtorica glasbe, vokal in tolkala: Zvezdana Novaković

Oblikovalec svetlobe: Janko Oven

Soustvarjalki in izvajalki: Barbara Kanc, Tina Valentan

Krickrac, to sem jaz! se s skladno odrsko celoto plesnega, vizualnega in glasbenega senzibilno približa doživljanju najmlajših in jim omogoči bogato ter večplastno umetniško doživetje. Domišljena likovna podoba je oblikovana kot svojevrstna vizualna instalacija funkcionalnih objektov, ki oživijo v tekočem ritmu gibalne animacije ter jasno zastavljenem dramaturškem loku. Z mehkobo giba in igrivostjo teles, njihovimi vizualnimi in kinestetičnimi učinki ter nežno razgibano glasbeno atmosfero uprizoritev ulovi tako pozornost najmlajših kot nekoliko starejših gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
telo – risbe otrok – stopnje razvoja – samospoznavanje30 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 365 184katja.somrak@ptl-lj.siKatja Somrak
od 6 mesecev do 4 let

Spominčica

Dramska predstava, Lutkovna predstava, Plesna predstava, Cirkuška predstava

Spominčica AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Dramska predstava, Lutkovna predstava, Plesna predstava, Cirkuška predstava 0_3, 3_5
Najprej je bilo seme. Padlo je na hladno jesensko zemljo. Pa je prišla ledena zima in seme je zaspalo pod snežno odejo. Spomladi ga je ogrelo sonce … In seme je začelo svojo pot vse do cvetoče in dišeče cvetlice. Pa je znova prišla jesen. In preden je cvetlica ovenela, je na zemljo raztrosila seme.

Najprej je bilo seme …

Predstava se osredotoči na krog življenja v naravi, na menjavanje letnih časov in na življenje ene cvetlice. Cvetlica je bitje, ki se iz drobnega semena razvije v cvetočo lepotico in doživi svoj konec, a ob njej se znova zasadi seme … In zgodba v naravi se nadaljuje.

Predstava Spominčica je prva v načrtovani trilogiji predstav na temo narava.

Ideja in koncept: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše

Režija: Katja Kähkönen, Katja Povše, Mateja Ocepek

Koreografija: Henna Matanuska

Likovna podoba in izdelava scene in rekvizitov: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše

Izdelava kostuma rože: Iztok Hrga

Glasba: Gregor Zemljič

Igrata: Henna Matanuska, Katja Kähkönen

Fotografije: Heikki Järvinen

Vizualno-gibalno popotovanje Spominčice se navdihuje v naravi in napaja v igri s predmeti ter materiali. Asociativni kontekst narave prevaja v krožne oblike in nenehen tok gibanja, spreminjanja, pojavljanja ter izginjanja, pri tem pa se uravnoteženo giblje med igrivostjo, poetičnostjo in komunikativnostjo. S prvinami plesa, animacije objektov, cirkusa, likovnosti in glasbe, izčiščenostjo enostavnih elementov in nekaj prepoznavnimi podobami odrsko dogajanje vabi v svet barv, oblik, giba in predmetov. Odkrivanje tega sveta izoblikuje kot čutno in estetsko doživetje, ki nevsiljivo podpira zaznavno radovednost najmlajših.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj
kroženje v naravi – hulahop – cirkus – za dojenčke in malčke – brez besed30 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 663 904, 031 301 516info@aeiou.siIrena Rajh, Katja Povše
od 1 do 4 let

Ba Bu

Lutkovna predstava

Ba Bu Lutkovno gledališče Pupilla, , Pomurska Lutkovna predstava 0_3, 3_5
Igralki/glasbenici najmlajše gledalce popeljeta v magičen svet, kjer se prepletajo zvok, glasba, ritem, svetloba, barve in oblike. Nežno, skozi preproste gibe in igrice, iščeta zaznave in pozornost malčkov. Na odru zgradita preprosto, a čarobno zvočno-prostorsko postavitev, ki poziva k čutnemu doživljanju malih in velikih gledalcev. Skozi občutene vizualne slike malčkom pričarata njihov prvi obisk gledališča, da bo ta ostal enkraten in nepozaben. Svojstvena estetika gledališča za najmlajše temelji na odkritju majhnega otroka kot gledalca ter njegovega estetskega doživljanja s težnjo ustvariti otrokom odkrivanje sveta v njegovi elementarni in poetični obliki.

Režiserka in avtorica likovne zasnove: Sabina Šinko

Igralki in glasbenici: Petra Kavaš, Natalija Tumpej

Ba Bu je animirana prostorska instalacija, oživljena v prepletu giba, preproste animacije in igrive zvočne podobe. Lok uprizoritve vodi skozi niz zaokroženih slik, od spoznavanja neživega do rojstva dveh malih bitij. Pri tem domišljeno gradi uprizoritvene možnosti, se poigrava z osnovnimi kvalitetami objektov (velikost, teža, zvočnost), izkorišča igro svetlobe in sence ter natančno razvija vizualno zasnovo uporabljenih elementov. Z izčiščeno vizualno in zvočno podobo, premišljenimi zaznavnimi učinki, drobnimi presenečenji in očarljivo neverbalno komunikacijo uprizoritev nežno priteguje zaznavanje najmlajših ter krepi opazovanje kot odprt pogled radovednega preiskovanja in čudenja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
nasprotja – igra s svetlobo – preplet zvoka in giba – neverbalna komunikacija – glavonožci25 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani031 510 865sabina.sinko@um.siSabina Šinko
od 1 do 5 let

Rumena pika na nebu

Plesna predstava, Interaktivna predstava

Rumena pika na nebu Zavod Odprti predali, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska, Gorenjska Plesna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Rumena pika na nebu je včasih čisto majhna, spet drugič ogromna zlata krogla. Enkrat njen odsev blešči v oči, spet drugič se skriva za oblaki. Interaktivna plesno-vizualno-taktilna predstava za vse ljudi pod soncem od prvega leta starosti dalje na nežen, estetski in gibalni način povabi najmlajše, da skupaj s spremljevalci prvič izkusijo uprizoritveno umetnost in se prepustijo, da jih pobožajo žarki prepleta ustvarjalnosti.

Rumeno piko na nebu smo snovali z mislijo na doživljanje najmlajših, da bi odrsko potovanje sonca in drugih naravnih pojavov zažarelo ustvarjalnem poletu domišljije in odzvanjalo v doživljajskem svetu mladih gledalcev.

avtorstvo in soustvarjanje: Ajda Tomazin, Rok Kravanja

koncept, koreografija in režija: Ajda Tomazin

igra in gib: Rok Kravanja

avtorska glasba: Drejc Pogačnik, Sašo Tepina

zunanje oko in strokovno svetovanje: Nika Arhar

svetovanje in oblikovanje svetlobe: Anže Virant

oblikovanje kostumov in pomoč pri izdelavi scenskih elementov: Iztok Hrga

oblikovanje prostora: Ajda Tomazin

študijske idejne prostorske rešitve: študentje Fakultete za dizajn pri doc. Ivu Koritniku pri predmetu Scenografija

produkcija: Ajda Tomazin, ODPRTI PREDALI-zavod za sodobne interdisciplinarne procese Kranj

koprodukcija: Hiša otrok in umetnosti Ljubljana, Zavod Carnica

projekt izveden s pomočjo: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana

v sodelovaju s: Bienale tekstilnih umetnosti BIEN in Fakulteta za dizajn, KD Qulenium – Festival Kalejdoskop, Layerjeva hiša, Stolp Pungert, Prešernovo gledališče Kranj – Stolp Škrlovec

Rumena pika na nebu, uprizoritev, ki je namenjena najmlajši publiki in njenim prvim srečevanjem z uprizoritvenimi umetnostmi, mehko materialnost iz tekstilov zasnovane scenografije nežno spaja z minimalističnim koreografskim pristopom, ki skozi gibanje interaktivno raziskuje odrske rekvizite. V sami dramaturgiji je spretno ujeto ravnotežje med izčiščeno zgodbo o enem izmed naravnih pojavov in med avtonomnostjo odrskega dogajanja, s čimer se potek odlično prilagodi ciljni starosti. S končnim povabilom k aktivnemu raziskovanju in s poudarkom na uprizoritvi kot primarno izkustvenem kinestetičnem doživetju predstava Rumena pika na nebu najmlajšim omogoči prve stike z uprizoritveno formo ter razpira trenutke čudenja, radovednosti in igre.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
sonce – oblak – dež – mavrica – zvezde
Delavnica PLES S SONCEM, izvaja Ajda Tomazin / Rok Kravanja, trajanje 30min

Delavnica se izvaja v sklopu ali izven ponovitve predstave Rumena pika na nebu. Delavnica je namenjena mamicam z dojenčki oziroma celi družini, da s svojim Soncem izkusijo prve gibe ob zvokih, glasbi, in taktilnimi objekti iz predstave.
30 minut040 716 272odprti.predali@gmail.comAjda Tomazin
od 1,5 do 5 let

Diči, diča!

Lutkovna predstava

Diči, diča! Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5
V svoji sobi je deklica. Osamljeno se prestopa po sobi, dokler ne zagleda zelene vrvice, ki visi iz njenega zabojčka za igrače. In na koncu vrvice je privezan majhen lesen konjič. Kar naenkrat se konjiček začne gugati sam od sebe, zelena vrvica pa na steni izrisuje neznano, čarobno pokrajino. Deklica najde vedno nove predmete in igrače, ki oživijo v črtni risbi sveta na steni.

Predstava je kolaž otroške poezije Otona Župančiča v sodobni in sveži glasbeni preobleki. Vsak izmed koščkov kolaža s svojo zgodbo in likovno podobo, ki temelji na otroških risbah, pričara celostno gledališko izkušnjo za najmlajše.

Avtorice idejne zasnove in režiserka: Irena Rajh

Dramaturg: Anže Virant

Avtorica likovne podobe in scenografka: Brina Fekonja

Avtorja glasbe: Nino de Gleria, Špela Avsenak

Izdelovalec scenografije in lutkovni tehnolog: Marjan Kunaver

Kostumograf: Iztok Hrga

Tehnična pomoč: Luka Jare

Izvajalca in animatorja: Ana Špik Jakin, Anže Virant

Likovna podoba je povzeta po otroških risbah Ive in Ule Engelsberger.

Uprizoritev Diči, diča! poezijo sprejme kot navdih za oblikovanje večplastne gledališke izkušnje, ki prepoznavno situacijo otroške igre razvije v subtilno bohotenje domišljijskega sveta. Pesmi zaživijo skozi animacijo objektov, ritmizirano besedo, v poigravanju z zvoki in v sproti nastajajoči likovni pokrajini. Z razgibanim prepletom različnih izraznih ravni, igrivim oblikovanjem posameznih prizorov in številnimi drobnimi presenečenji se svet Župančičeve otroške poezije in intima otroškega doživljanja zaokrožita v malčkom premišljeno prilagojeno uprizoritveno celoto, ki spodbuja občutenje čarobnosti preprostega pojavnega sveta.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
poezija – otroške igre – domišljija35 minut041 663 904irena@frufru.siIrena Rajh
od 1,5 do 4 let

Sonce, zemlja, mesec …

Lutkovna predstava, Plesna predstava

Sonce, zemlja, mesec … Lutkovno gledališče Maribor, Plesni Teater Ljubljana, , Podravska, Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Plesna predstava 0_3, 3_5
Uprizoritev Sonce, zemlja mesec … najmlajše nagovarja z verzi Otona Župančiča, nežno likovnostjo, z mehkim gibom in glasbo, ki vzbuja prijetne občutke.

Osrednji elementi predstave so krogla, planet, žoga, balon … Okrogle oblike so otrokom blizu, igranje s teksturami, barvami in velikostmi pa spodbuja njihovo radovednost. Bogata čutna izkušnja bo pritegnila tiste, ki v gledališče vstopajo prvič, in druge, ki že bolje razumejo ustvarjalno povabilo k skupni igri v polju umetnosti.

Režiserka in koreografinja: Kaja Lorenci

Igralca: Barbara Jamšek in Uroš Kaurin

Avtorica likovne podobe: Petra Veber

Avtor glasbe: Ivan Mijačević

Izdelovalka kostumov: Mojca Bernjak

Scenski tehnologi in izdelovalci scenskih elementov: Mojca Bernjak, Darka Erdelji, Lucijan Jošt in Urban Saletinger

Oblikovalec zvoka: Jure Auguštiner

Oblikovalca svetlobe: Gašper Bohinec in Petra Veber

Uprizoritev z gibalnim, zvočnim in vizualnim preiskovanjem naslovnih pojmov oziroma nebesnih teles izhodiščno impresijo Župančičeve pesmi razvije v slikovit odrski svet. V njem zaznavne in uprizoritvene možnosti v krožnih oblikah lahkotno prehajajo med vizualno zasnovo scene kot svojevrstnega planeta, gibom, uporabo preprostih rekvizitov, drobnimi dejanji in podobami ter glasbo. Nežno razgibano in sproščeno vzdušje je zasidrano v stvarnosti čutnih impulzov in igrive dejavnosti, s katero se izvajalca podajata v odkrivanje oblik, zvočnosti besed in glasov, se prepuščata njihovim vzgibom in asociativnim povezavam ter odpirata prostor za opazovanje in domišljijo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
okrogli predmeti – barve – glasba – gib – čutna izkušnja za najmlajše
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.

25 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 1,5 do 3 leta

Ti in jaz

Lutkovna predstava, Interaktivna predstava

Ti in jaz AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5
Interaktivna predstava za najmlajše otroke, ki iz nasprotij in podobnosti ustvarja humoren svet absurdnih situacij.

Iz verige duhovitih transformacij, ki se zgodijo s pomočjo pralnega stroja, nastane nov, igriv in humoren svet sester dvojčic. Pralni stroj nepredvidljivo spreminja stvari: obleke postanejo bitja, vsakdanji predmeti dobivajo nove pomene; sestri dvojčici pa vselej iz njih ustvarita razburljive, smešne in prijetne dogodke.

Režiserka: Katja Kähkönen

Avtorice koncepta in scenarija: Katja Kähkönen, Katja Povše, Mateja Ocepek

Avtorice scenografije in kostumografije: Katja Kähkönen, Katja Povše, Mateja Ocepek

Igralki: Ana Špik Jakin, Rada Kikelj Drašler

Avtor glasbe: Patryk Wilinski

Tehnična pomoč: Igor Vuk

Ti in jaz izhaja iz vsakdanjih, preprostih, tudi najmlajšim prepoznavnih situacij in elementov ter obenem razpira domišljijo z nenavadnim, igrivo fantazijskim in čudežnim. Uprizoritev je vizualno živahna in pisana, razgibana v vsebini in idejah ter domiselna v gibu, igri in rabi rekvizitov. Zabavno iskriva dejanja, domislice in presenečenja so jasno uokvirjena v priprave in praznovanje rojstnega dne dvojčic. V skrbno grajeni atmosferi, tudi z nežno igrivo zvočno podobo, izvajalki lastno interakcijo spretno razširita v komunikacijo z gledalci ter jih nevsiljivo vključita v praznovanje, s tem pa tudi v svoj slikovit svet in bogastvo uprizoritvenih jezikov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za posebne dosežke za odrsko sporazumevanje z najmlajšim gledališkim občinstvom na 7. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2013
nasprotja – podobnosti – rojstni dan – ti – jaz35 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 663 904, 040 562 335irena@hisaotrok.siIrena Rajh, Ana Špik Jakin (organizacija@aeiou.si)
1,5 do 3 leta

Tok tok tok

Lutkovna predstava, Glasbena predstava

Tok tok tok Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava, Glasbena predstava 0_3, 3_5
Uprizoritev Tok tok tok je poetičen in igriv triptih, ki malčke in njihove spremljevalce povabi, da vstopijo in se prepustijo gledališkemu potovanju skozi poezijo.

Igralka in glasbenik v objemajočem zvočnem prostoru ponujata živahno in stimulativno gledališko doživetje skozi prizmo igre. Igre, ki ničesar ne vsiljuje, ampak vabi. Igre besed, zvokov, barv in giba. Okrog treh poetičnih interpretacij bivanja in ustvarjanja zaživijo trije svetovi. Mali in veliki gledalec sta povabljena, da odkrivata lepoto preprostosti, ki ju obdaja, skoznjo zaslutita vsak svoje notranje vesolje ter se prepustita estetskemu dihanju in preprosto uživata v bogastvu lastne intuitivne domišljije.

Avtorji likovne podobe: Lucie Félix, Raphaële Enjary in Myriam Colin

Avtorji pesmi: Dorothée Volut, Pierre Soletti in Fabienne Swiatly

Avtor glasbe: Damien Félix

Prevajalka: Nina Medved

Kostumografka: Mojca Bernjak

Avtor računalniške obdelave in oblikovalec zvoka: Maxime Lance

Oblikovalka giba: Barbara Kanc

Oblikovalca svetlobe: Jérôme Beunier in Urban Kolarič

Scenski tehnologi in izdelovalci scene: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Urban Saletinger

Prevajalka v znakovni jezik: Ajda Pfifer

Mojster svetlobe: Aljaž Fredi Novak

Mojster zvoka: Urban Kolarič

Igrišče, ki ga ponuja že sama zvočnost besed in razgiban pomenski svet poezije, se v uprizoritvi Tok, tok, tok razprostre tudi v scenografski prostorski zasnovi, kjer enostaven na tla umeščen bel kvadrat postane igrivo polje raznolikih odrskih akcij. Skoznje je najmlajša publika povabljena k spoznavanju gledališkega dogodka s poudarkom na opazovanju spreminjanja dogajalnega prostora, ki ga spretno, suvereno in z umirjeno toplino animira igralka Barbara Jamšek. Trije veliki kvadri v sodelovanju z glasbo in njenim telesom vznikajo kot situacije, ki vsebinsko ne podvajajo ali poustvarjajo recitiranih verzov, temveč jih spajajo z navihanim poigravanjem, ki opomni, da je baza gledališke umetnosti igranje z elementi in postopki v prostoru. Ta je otroški publiki čisto blizu, tako blizu, da lahko povabi tudi k interakciji, da ne zahteva nenehno popolne pozornosti in da izkustvo še ni obremenjeno s četrto steno, dogajanje pa je dramaturško vseeno zastavljeno dovolj nedvoumno, da lahko znotraj meja vsi uživajo v izkušnji.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
poezija – glasba – igrivost prostora
Pogovor po predstavi

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
30 minutgibalno_ovirani02 228 19 72andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 2 do 5 let

Hišica iz kock

Lutkovna predstava

Hišica iz kock Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
V sobi sta sestri. Starejša vadi violino, mlajša, Jelka, pa jo neprestano moti z željo po skupni igri. In ko Jelka zgradi svojo hišico iz kock, starejša sestra sprejme njeno igro in skupaj se podata v čudovit pravljični svet, kjer na stenah hišice živijo mačka, kokoš in dimnikar. Ko pa sosedov pes, ki se je v nevihti strgal z verige, podre hišico, se Jelka odpravi na dolgo pot v iskanju nekoga, ki ji bo prišil dimnikarjev gumb na obleko. Saj gumb prinaša srečo in brez sreče se hišice ne da postaviti nazaj.

Zgodba, ki govori o prijateljstvu, nesreči in pomoči prijateljev in neznancev je danes posebej aktualna. Preplet žive glasbe, giba in sodobnih lutkovnih tehnik vzpostavljajo intimno gledališko doživetje.

Režija: Irena Rajh

Dramaturgija: Anže Virant

Likovna podoba: Špela Trobec

Glasba: Samo Vovk in Barbara Grahor Vovk

Kostumografija: Iztok Hrga

Lutkovna tehnologija in izdelava: Marjan Kunaver, Aleksander Andželović in Dmitry Ainutdinov

Video animacija: Miha Šubic

Izdelava scenskih elementov: Gorazd Rajh

Poslikava scenografije in lutk: Marina Hrovatin

Glasba v živo in igra: Tamara Pepelnik

Igra in animacija: Barbara Kanc

Uprizoritev izhaja iz situacije otroške igre in gledalce povabi v svet, kjer domujejo raziskovanje, preizkušanje in čudenje. V igrivem in dinamičnem rokovanju z lesenimi kockami kot osrednjim scenskim in animacijskim elementom odstira čar enostavne dejavnosti, ki je že dogodivščina sama po sebi. S kockami gradi in jih prerazporeja, obenem pa se potaplja v svet domišljije ter v njih odkriva nove drobce zgodb in skrivnosti. Hišica iz kock preplete lutkovne, gibalne in glasbene elemente ter video animacijo v vizualno in dogajalno živahno okolje, ki nastopa tudi kot intimni prostor doživljanja, zaznamovan z hudomušnostjo dveh sester in nezaustavljivo otroško radovednostjo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – igra – pomoč – glasba v živo
Pokukaj! je interaktivna gledališka inštalacija, ki se tematsko navezuje na pravljico Ele Peroci Hišica iz kock. Obiskovalci vstopijo v skrivnostni, na videz zapuščen vrt, ta pa pred njihovimi očmi zaživi. To je prostor, kjer se dogajajo zgodbe v majhnih animiranih svetovih, ki visijo in stojijo med, pred, pod in nad gledalci. Z majhnimi odprtinami, linami in kukali vabijo, da pokukamo vanje. Ogled inštalacije traja 20-30 minut.
30 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041663904hisaotrokinumetnosti@gmail.comIrena Rajh
od 2 do 6 let

Drobtine iz mišje doline

Lutkovna predstava

Drobtine iz mišje doline Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Mišja dolina iz zbirke Anje Štefan se je razpotegnila na oder, miške so prilezle v hiško, na travnike, polja in v gozdove. Predstava majhnih mišk za majhne otroke, z namigi, kako se znajti v velikem svetu. Z vsemi svetlimi in temnejšimi toni nas spodbuja: »Le pogumno, le za mano, kmalu bomo našli hrano, ne le hrano, boljši svet, kjer nam lažje bo živet’.«

Režiserka: Nika Bezeljak

Avtorica likovne podobe (po navdihu ilustracij Alenke Sottler): Ajda Sitar

Igrajo: Danilo Trstenjak, Gregor Prah in Eva Stražar k. g. / Elena Volpi

Avtorica glasbe: Laura Zafred

Scenografka: Nika Zuljan

Kostumografki: Mojca Bernjak in Ajda Sitar

Lektorica: Metka Damjan

Izvajalci glasbe: Laura Zafred, Matic Smolnikar, Rok Felicjan, Aleš Zorec, Marko Brdnik in Katarina Kozjek

Avtor oblikovanja zvočnih posnetkov: Marko Jakopanec

Statistka in scensko-odrska mojstrica: Svetlana Maloić

Izdelovalka kostumov: Mojca Bernjak

Lutkovni tehnologi in izdelovalci lutk: Mojca Bernjak, Aleksander Andželović, Darka Erdelji, Ajda Sitar in Daša Filipovski

Scenski tehnologi: Lucijan Jošt, Urban Saletinger in Branko Caserman

Izdelovalci scene in scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Urban Saletinger

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Mitja Pastirk

Uprizoritev drobne prigode iz mišjega življenja skozi pesmi in domiselne rabe animacije zasuka v vrtiljak življenja, ki je v svoji sporočilnosti stvaren, v odrski atmosferi pa igriv, poetičen in poln domišljije. Z uprizoritvenimi postopki vzpostavlja izrazit dialog s slikaniško predlogo in obenem navihanemu svetovju mišk daje samostojno, razgibano in polnokrvno odrsko življenje: likovni jezik slikanice inovativno prešije s snovnostjo scenskih in lutkovnih možnosti, se poigrava z ritmom in ponavljanjem, išče zven besed in razpoloženj ter jih podpira z domišljeno glasbeno podobo. Poln iskrivih idej se ta svet, čeravno ne vedno lep, razpira v čarobnosti in zvedavosti ter občutljivo spleta komunikacijo z doživljajskimi toni najmlajših.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
poezija za otroke – ustvarjalnost – različne lutkovne tehnologije – uglasbena poezija
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 2 do 6 let

Huda mravljica

Plesna predstava, Interaktivna predstava

Huda mravljica Zavod EN-KNAP, Gledališče Koper, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Interaktivna plesna predstava za najmlajše je nastala po motivih že skoraj ponarodele pesmice Huda mravljica, ki je v različnih duhovitih izvedbah rdeča nit predstave. Vendar pa dobi, čisto po ljudsko, nov, drugačen konec, saj mravljica lahko povzročeno škodo popravi. Predstava z glasbo, plesom in besedo pripoveduje preprosto zgodbo o odraščanju, sprejemanju odgovornosti in sodelovanju. Med urejanjem nereda mravljice skupaj zapojejo in zaplešejo, najbolj vesele pa so, če se jim na odru pridružijo še otroci.

Avtor zamisli in režiser: Iztok Kovač

Avtor glasbe in glasbeni mentor: Tomaž Grom

Kostumografka: Barbara Stupica

Scenografija: EN-KNAP

Oblikovalec Svetlobe: Luka Curk

Avtorica ilustracij: nejaaka

Dramaturška sodelavka in pripovedovalka: Jera Ivanc

Izvajalci: EN-KNAP Group (Ana Štefanec Knez, Luke Thomas Dunne, Tamás Tuza, Giorgia Belotti, Rada Kovačević, Radoslav Piovarči)

Tehnični vodja: Jaka Šimenc

Tehnična izvedba: Gal Škrjanec Skaberne, Omar Ismail, Aleksander Plut, Leon Curk, Hotimir Knific, Špela Škulj

Šivilji: Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec

Avtorske pravice: po predlogi Huda mravljica Branka Rudolfa in Marijana Vodopivca

Uprizoritev otroško pesem dramaturško smiselno razširi in zgodbo o živahnih mravljicah in hudobni mravlji postavi v kontekst radoživega otroškega sveta. Predstavitev živalske vrste s prikupnimi ilustracijami dogajanje učinkovito zapelje na poligon otroške igre, ki ga uprizoritev vzpostavi z duhovitim plesnim jezikom, domiselno koreografiranimi situacijami in glasbo bogatih zvočnih učinkov. Razigrano odrsko dogajanje dopolni s petjem in igranjem na inštrumente ter z dinamično in jasno poantirano napetostjo, ki jo v skupnost vnese razgrajaška vsiljivka. Komunikativna uprizoritev mlade gledalce zlahka pritegne in jih v izteku tudi aktivno angažira, ko jih povabi na oder v družbo plesalcev-mravljic, da skupaj zaokrožijo zgodbo s prijateljstvom in sodelovanjem.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – jeza – mladostniško nasilje – družbena izključenost – prirodoslovje
Po predstavi sledi 15. minutna gibalna delavnica.
35 minut01 620 87 86goran.pakozdi@en-knap.comGoran Pakozdi
od 2 do 8 let

Kakec – Kakčeve dogodivščine

Interaktivna predstava

Kakec – Kakčeve dogodivščine Mini teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Knjiga o kakcu Pernille Stalfelt pojasnjuje temo, ki je za nekatere še vedno tabu. Problemsko obravnavo v slikaniški knjižni obliki, ki ne prinaša zgodbe, temveč obravnava kakce in kakanje v različnih pojavnih oblikah in situacijah, predstava Kakec – Kakčeve dogodivščine uprizori na način zabavnega interaktivnega šova z voditeljema dr. Ekom in dž. Ekico ter z vključitvijo videa, animacije in glasbe. Otroci skupaj z voditeljema opazujejo oblike kakcev, primerjajo barvo in gostoto glede na to, kaj pojemo, se spomnijo, kako je, ko nas muči driska ali ko smo zaprti, ugotavljajo, kaj so kravjeki, bobki ali konjske fige, izvedo pa tudi, da lahko kakec uporabljamo kot gnojilo in da ponekod iz kakca gradijo celo hiše.

Režiser: Ivica Buljan

Avtorji vizualne podobe: sonda3 + toni soprano

Avtor glasbe: Jose

Kostumografka: Ana Savić Gecan

Izvajalca: Jose in Petja Golec Horvat

Uprizoritev Kakec – Kakčeve dogodivščine literarno predlogo odrsko oblikuje v izvirnem formatu interaktivnega dogodka, ki v celoti podpira neobremenjen in neposreden govor o obravnavani temi s širino, ki seže čez »skrivnost« vsakdanjega opravila. Pri tem domišljeno prepleta raznolike umetniške postopke in apropriira elemente popularne kulture, vešče odmerja ravnovesje med informativnim in zabavnim ter med predstavljanjem teme (tudi z inovativno scenografijo animirane kanalizacijske instalacije) in strukturiranim vključevanjem gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
človeške navade – presnovni proces – izločanje pri človeku in živalih – uporaba izločkov in njihova obravnava v različnih kulturah40 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 314 414info@mini-teater.siRobert Waltl
od 2 do 6 let

Medved in mali

Lutkovna predstava

Medved in mali Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Medved in mali tematsko razgrne na videz preprosto zmešnjavo s kompleksnimi razsežnostmi. Nekega dne se iz izgubljenega jajca izleže gosak, ki že od samega začetka misli, da je medved, saj je medvedov obraz prvo, kar zagleda. Lutkovna predstava temelji na mehkih pletenih podobah in pravljičnih inštalacijah britanske oblikovalke Donne Wilson. Za predstavo je svoje živalske igrače prilagodila tako, da so iz njih nastale namizne lutke, ki omogočajo več scenskih učinkov in dogajanja ter vključujejo odprtine za animiranje. V mehkem zavetju spletenega gozda Medved in mali postavi nekaj bistvenih vprašanj o drugačnosti, sobivanju in sprejemanju drugih. Ali je vse, kar je videti drugače, tudi zares tako drugačno od nas samih? V čem smo si različni in v čem podobni?

Režiserka: Ivana Djilas

Prevajalka: Alenka Veler

Dramaturginja in lektorica: Metka Damjan

Avtorica likovne zasnove: Donna Wilson

Scenografka: Ajda Vogelnik

Kostumografka: Jelena Proković

Avtor glasbe: Blaž Celarec

Lutkovni tehnolog: Zoran Srdić

Izvajalci: Urška Hlebec, Maja Kunšič, Iztok Lužnar

Medved in mali je lutkovno domišljena, scensko domiselna in dramaturško kompaktna pravljična miniatura. Mehkoba pletenih živali, razgibanost premične gozdne scenografije, umirjena zvočna podoba narave in nežno humorni toni v zgodbi dajejo občutek varnega zavetja za pripoved o nenavadni zagati, ki nevsiljivo naslovi dilemo o pripadnosti in identiteti. Plastičnost občutij in navidezna preprostost lutkovnega izraza z vso potrebno občutljivostjo vodita skozi negotovost medveda in malega gosaka, vseskozi ohranjata pričakovanje razrešitve ter jasno motivirano prikažeta, kako se med njima počasi zgodi bližina.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
- nagrada za najboljšo predstavo na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2017
- nagrada za najboljšo otroško predstavo na 17. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2017
različnost – strpnost do drugačnih – rasne, spolne in generacijske razlike v vsakdanu – različne oblike družin
RAZGLEDALIŠČE, pogovor po predstavi

Po ogledu predstave se o njej pogovorimo. Ugotavljamo, kako je nastala, razmišljamo o njeni vsebini in spregovorimo o ustvarjalcih. Čeprav so na odru le igralci (in/ali lutke), pri predstavi sodeluje še mnogo drugih ustvarjalcev, ki jih občinstvo nikoli ne vidi. Učenci se spoznajo s celovitostjo gledališkega ustvarjanja in predstavo doživijo še bolj poglobljeno, saj aktivno vstopijo v proces njenega ustvarjanja. (5+, V, OŠ, SŠ / 30 min.)
35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 2 do 9 let

Miška kaško kuhala

Lutkovna predstava, Interaktivna predstava

Miška kaško kuhala Gledališče Zapik, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8, 8_12
Palec, Kazalec, Sredinec, Prstanec in Mezinec so junaki naše predstave. Kuhajo kaško skupaj z veliko miško, nesejo moko v mlin, padajo v vodo, nabirajo hruške, plezajo v mamino skrinjo po rogljičke, se skrivajo in tudi stepejo, tako kot otroci. Predstava, kot večina Zapikovih, sloni na slovenki otroški tradiciji, je interaktivna in komorna, kar pomeni, da se posvetimo vsakemu od gledalcev kot soigralcu. Uporabimo različne lutkovne tehnike, vse skupaj pa temelji na otroški igri. Gre za tipično predstavo Gledališča Zapik, znanega po svojih minimalističnih, komornih predstavah. Predstava je uspešno gostovala po svetu od Kazahstana do Washingtona in je prejemnica več nagrad na mednarodnih festivalih. Predstava je primerna tudi za jasli, v tem primeru jo ustrezno priredimo in skrajšamo.

Režiserja: Jelena Sitar, Igor Cvetko

Dramaturginja: Jelena Sitar

Avtor likovne podobe: Igor Cvetko

Avtor glasbe: Igor Cvetko

Izvajalca: Jelena Sitar, Igor Cvetko

Uprizoritev Miška kaško kuhala ljudsko tradicijo otroških prstnih iger inovativno poveže s preprostimi ročnimi lutkami in scenskimi elementi ter z igrivim duhom navdihuje in spodbuja k ustvarjalni domišljiji in aktivnemu sodelovanju. Prsti kot glavni junaki, vsakdanji svet otrok, ritmičnost besednih iger in zvočnost nenavadnih glasbenih inštrumentov povežejo zgodbe preteklega in današnjega časa. Uigrana izvedba je prešita s hudomušnim dialogom med izvajalcema in skrbnim vzpostavljanjem komunikacije, ki se razširi v skupno igro ter
v domišljenem poteku vključevanja občinstva izoblikuje dogodek, v katerega je samosvoje odtisnjena tudi ideja povezanosti in skupnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada Mravac na Mednarodnem festivalu avtorske poetike, Mostar, 2000
- nagrada za inovativni pristop na festivalu Lut-fest, Sarajevo, 2002
- zlata marioneta na Mednarodnem festivalu uličnega in lutkovnega gledališča (PUF), Koper
- 25 zlatih zvezdic na Poletnem lutkovnem pristanu, Maribor
slovenska otroška tradicija – gledališče za najmlajše – otroška igra – sodelovanje v skupni igri – lutkovni kolaž45 minut040 645 934lutke.zapik@gmail.comJelena Sitar
od 2 do 6 let

O belem mucku, ki je bil čisto črn

Lutkovna predstava

O belem mucku, ki je bil čisto črn Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
V družini Belimuc so bili od nekdaj vsi beli. Mama in oče sta bela, babici in dedka so beli, prababice in pradedki, bratranci in sestrične, strici in tete … Vsi so bili beli. Danes v družini Belimuc pričakujejo naraščaj. Očka se nestrpno sprehaja sem in tja, ko se končno iz košare zasliši nežno mijavkanje. Mama in očka Belimuc si presrečna ogledujeta male mucke, nato pa osuplo obstojita, ko med samimi majhnimi belimi kepicami zagledata drobno črno glavico. Kaj takega se v družini Belimuc še nikoli ni zgodilo. „Saj je prav tak kot košček premoga na preprogi iz snega!.“

Predstava nagovarja najmlajše in jih na igriv in humoren način uči strpnosti in razumevanja drugačnosti ter medsebojnemu spoštovanju, sprejemanju raznolikosti in odprti harmonični družbi. Projekt je podprla Mestna občina Ljubljana.

Režiserki in avtorici idejne zasnove: Katja Povše, Irena Rajh

Dramaturg: Anže Virant

Avtorica likovne podobe: Veronika Vesel Potočnik

Avtorja glasbe: Gregor Zemljič, Nina Sardi

Izdelovalec scenografije: Gorazd Rajh

Izdelovalka lutk: Marina Hrovatin

Kostumograf: Iztok Hrga

Izvajalki: Katja Povše, Irena Rajh

Uprizoritev v lutkovno in scensko razgibanem odrskem prostoru ter igrivem in ljubečem okolju prikupne mačje družine z občutkom odmerja preplet dinamično razigranega dogajanja in vzdušja topline ter naklonjenosti. Funkcionalno in estetsko domišljena vizualna podoba z izbiro materialov, barv in možnosti za animacijo ter manipulacijo scenskih elementov, nežna zvočna podoba in učinkovito vodenje pripovedi s številnimi drobci humornih in poetičnih presenečenj sooblikujejo uprizoritev, v kateri se nelagodje malega črnega mucka nevsiljivo preplete z vsakdanjim dogajanjem in razreši v duhoviti in pomenljivi izpeljavi, ki bo predšolske gledalce zlahka pritegnila v razmislek neizogibne raznolikosti, njenega razumevanja in sprejemanja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Grand Prix – glavna nagrada otroške žirije na festivalu 29. poletni lutkovni pristan, Maribor 2018
različnost – sprejemanje različnosti – vključitev v družbo35 minut041 663 904irena@frufru.siIrena Rajh
od 2 do 6 let

Opičja uganka ali Mamica, kje si?

Lutkovna predstava

Opičja uganka ali Mamica, kje si? Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Mala opica se izgubi in išče svojo mamico. Pri iskanju ji pomaga pisan metuljček. Pelje jo k slonu, kači, pajku, žabi, papigi in netopirju, toda nobena od živali ni opičja mamica. “Saj mi nobena od živali ni podobna,” joka mala opica. A tega metuljček ni vedel, saj je bil prepričan, da je pri opicah tako kot pri metuljih, pri katerih niso njihovi otročički, majhne kosmate gosenice, prav nič podobni svojim pisanim letečim staršem. Mala opica pa je prav taka kot njena mamica in zdaj je ni več težko najti. Predstava ponuja odlično izhodišče za pogovor, kaj se zgodi, če se otrok izgubi, in kako se iz gosenice razvije metulj.

Prevod in besedili pesmic: Milan Dekleva

Likovna podoba: Špela Trobec in Iztok Hrga

Glasba: Nino de Gleria

Oblikovanje luči: Anže Virant

Priredba in režija: Ajda Rooss in Irena Rajh

Igra in animacija: Irena Rajh in Ana Špik Jakin

Predstava režijsko domiselno in izvedbeno premišljeno spoji scenografsko zasnovo z možnostmi lutkovne animacije in elementi igre. Preprost razstavljiv scenski element, odet v pisane tkanine, se hipoma preoblikuje v različne pokrajine in nekatere živali ter celovito podpira dogajanje, prebuja domišljijo in zvedavost. Razgibanost dogajanja dopolnjujejo prikupne lutkovne karakterizacije različnih živali in spretna komunikacija z gledalci, ki v skrbnem čustvenem usmerjanju pripovedi neprijetna občutja ob izgubljenosti prešije s prijaznostjo, pomočjo in podporo. Opičja uganka je tako polno napetega pričakovanja in topline, pa tudi duhovitih nesporazumov in presenečenj.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- uvrstitev v tekmovalni program 6. bienala lutkovnih ustvarjalcev Maribor 2011
- uvrstitev v tekmovalni program Mednarodnega lutkovnega festivala v Welsu, Avstrija 2012
družina – živali – izgubljen otrok – metamorfoza metulja35 minut041 663 904irena@hisaotrok.siIrena Rajh
od 2 do 6 let

Tista o bolhah

Dramska predstava, Glasbena predstava

Tista o bolhah Slovensko ljudsko gledališče Celje, , Savinjska Dramska predstava, Glasbena predstava 0_3, 3_5, 5_8
Tista o bolhah je nagajiva, iskriva in zabavna pripoved o mačji kraljici, ki si noče priznati, da ima težave in se jih zato loteva na popolnoma neuspešen način. Bežanje pred težavami ni nikoli rešitev, ne za bolhe ne za druge tegobe. Rešimo jih lahko le, če si jih priznamo, jih zgrabimo za vrat in se pogumno spopademo z njimi. To je zgodba o prijateljstvu in spoštovanju, celo ošabna in vzvišena kraljica spozna, da je življenje brez prijateljev čista žalost, in se za svoje nesramno obnašanje pokesa.

Avtorici dramatizacije: Tatjana Doma, Saša Eržen

Režiserka: Ivana Djilas

Avtorica besedil songov: Saša Eržen

Avtor besedila Mačji rap: Željko Božić

Dramaturginja: Tatjana Doma

Scenografka: Sara Slivnik

Kostumografka: Jelena Proković

Avtor glasbe in korepetitor: Boštjan Gombač

Koreograf: Željko Božić

Lektor: Jože Volk

Oblikovalci svetlobe: Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek

Asistentka kostumografke: Katarina Šavs

Asistent režiserke: Željko Božić

Beatbox: Murat

Igrajo:

Lučka Počkaj

Žan Brelih Hatunić

David Čeh

Uprizoritev skozi zgodbo o mačji kraljici človeške značilnosti in odnose duhovito in nazorno preslika v živalski svet. S pisano vizualno podobo, lahkotno razigranim dogajanjem in telesno ter gibalno izraznostjo, vmesnimi songi in inovativnimi vstavki animacijskih prizorov je ta ves čas igriv, slikovit in dinamičen. Pri tem nevsiljivo obravnava klasična sporočila o spoštovanju in upoštevanju drugih, sobivanju nasproti sebičnosti, pa tudi iskrenemu priznanju lastnih napak, ki jih mora tudi osrednja protagonistka spoznati skozi lastno izkušnjo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – spoštovanje45 minutgibalno_ovirani041 364 159dasa.skrt@slg-ce.siDaša Skrt
od 2 do 6 let

To ni pika!

Lutkovna predstava

To ni pika! Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Deček in deklica se igrata s črkami, s katerimi sestavljata svoji imeni. Toda ko po nesreči izpišeta besedo POK, se vse njune črke raztreščijo. Kmalu najdeta samo nekaj okroglega – je to kolo, morda žoga ali milni mehurček? Ne, to je O, črka O. Spoznata, da so črke povsod okoli nas. Med igranjem s predmeti odkrivata nove črke in z njimi potujeta med deželami črk, kjer vsaka živi po svoje – T-ji so tovarna, E je notno črtovje, D je družinsko drevo …

V novi lutkovni predstavi za najmlajše so glavni junaki črke. Črke, ki nosijo svoje zvoke in skupaj z njimi ustvarjajo šaljive epizodne zgodbe. Ne gre za strogo didaktično predstavo, ki bi otroke učila branja ali pisanja. Predstava najmlajšim nevsiljivo prikazuje razmerje med črko-simbolom in pomenom-zvokom, ki ga ta nosi, hkrati pa nas popelje v zabavni svet lutk.

Režija in idejna zasnova: Katja Povše

Dramaturgija: Anže Virant

Likovna podoba in scenografija: Špela Trobec

Glasba: Nino de Gleria

Izdelava scenografije: Luis Rapela in Špela Trobec

Kostumografija: Iztok Hrga

Igra in animacija: Ana Špik Jakin in Anže Virant

Tehnična pomoč pri scenografiji: Gorazd Rajh

Lutkovna predstava To ni pika! mlade gledalce povabi v slikovit in igriv svet črk. V domiselno razgibani animaciji in ob tempu živahne glasbene spremljave se izvajalca podata v lahkoten vrtinec igre. S preiskovanjem videza in zvočnosti črk, njihovim preoblikovanjem in sestavljanjem v različne predmete ali slike predstava povezuje realne, domišljijske in simbolne svetove, ob tem pa je v komunikaciji z gledalci razumljiva, pestra in privlačna. Črke kot predmeti različnih oblik in uporabnih možnosti postanejo elementi ustvarjalne igre in raziskovanja, s tem pa tudi vir navdiha, domišljije, zvedavega odkrivanja in zabave.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
črke – abeceda – zvoki35 minut041 663 904irena@hisaotrok.siIrena Rajh
od 2 do 6 let

Turlututu

Lutkovna predstava

Turlututu Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Lutkovna miniaturka iz kovčka za najmlajše temelji na dogodivščinah Turlututuja, lika, ki ga že več let razvija priznani francoski ilustrator in avtor Hervé Tullet. Turlututu je živahen, dinamičen, navihan in prisrčen lik, ki iz slikanice prestopi na oder in se takoj izgubi. Na poti iskanja se gledalci znajdejo v domišljijskem svetu, kjer se začnejo dogajati čudežne gledališke stvari. Otroci postanejo aktivni akterji predstave, v kateri z režijskimi, interpretacijskimi in tehničnimi domislicami zaživi lutkovnost v vsej svoji razsežnosti. Za Tulletove slikanice je značilno, da niso namenjene zgolj branju, temveč spadajo med interaktivne igrive knjižice z močno prepoznavno likovnostjo, pri katerih morajo najmlajši bralci ustvarjalno sodelovati s tipanjem, pihanjem, premikanjem, tresenjem, obračanjem …

Režiser: Matija Solce

Dramaturginja: Mateja Bizjak Petit

Oblikovalec svetlobe: Matija Solce

Izvajalka: Maja Kunšič

Turlututu je uprizoritev, ki malčke in malčice popelje v svet domišljije, in sicer na način, ki je blizu njihovemu zaznavanju, razumevanju, čustvenemu doživljanju in izražanju ter socialnim zmožnostim. Gradi predvsem na igri iskanja, ugibanja, ponavljanja, spraševanja in domišljije, vse to pa otroke hkrati zabava in jih spodbudi k sodelovanju. V igri je ravno dovolj dinamike in iskrivih idej, s katerimi uprizoritev doseže njihovo zanimanje in pričakovanje ter oboje uspešno ohranja do njenega konca.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- posebna nagrada za izvirno vključevanje otrok v svet gledališča na mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč Visiting Arlekin, Omsk, Rusija, 2017
- nagrada za inovativno interaktivnost na mednarodnem festivalu The Magic Curtain, Targovište, Bolgarija, 2015
- nagrada 25 zlatih zvezdic otroške žirije na Poletnem lutkovnem pristanu, Maribor, 2015
- nagrada za najboljšo predstavo namenjeno predšolskim otrokom na 16. Festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2015
domišljija – interaktivnost25 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 2 do 5 let

Vidkova srajčica

Lutkovna predstava

Vidkova srajčica Lutkovno gledališče Fru-Fru, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Otrok, mama, bratci in sestrice, postelja, žlička in skodelica s kaško – varen dom, kjer jemo, spimo in se igramo. Svet, ki ga otrok prepoznava iz lastnega vsakdana. Zunaj hiše: travnik, potok, grmovje in živali, ki jih otrok opazuje. Glej, pajek na pajčevini, ptič v zraku, bela ovca na travniku! Sonce na nebu in oblak! Tudi njih malček že pozna, nekatere z dvorišča, druge iz slikanic, saj ovčke in rake naši otroci prvič vidijo tam.

Levstikov Videk v izvedbi gledališča Fru-Fru je predstava namenjena najmlajšim, ne le po vsebini, ampak tudi po likovni podobi, polni mehkih form, toplih materialov in živih barv, ki se v posebnem, počasnem ritmu predstave prepletajo z glasovi ritmiziranih in petih besed ter drobnih instrumentov.

Režija: Irena Rajh

Priredba teksta, besedila pesmic in dramaturgija: Jelena Sitar

Likovna podoba lutk in izdelava: Monika Peskova

Glasba: Igor Cvetko

Kostumografija: Iztok Hrga

Unikatno tkanje: Irena Sitar

Izdelava scene: Marjan Kunaver

Igra: Irena Rajh

Glasbena spremljava: Anže Virant

Vidkova srajčica je predstava majhnega formata, ki v inventivni zasnovi scenografske postavitve (statve kot lutkovni oder) vsebino spretno prevede v uprizoritveni izraz. Učinkovito zgoščena priredba dogajanje prenaša v sfero Vidkovih sanj in razpira prostor domiselni animaciji preprostih lutk in vsakdanjih predmetov iz blaga, katerih hipna transformacija v lutke in scenske elemente poudarja povezanost živih bitij in narave. Izpeljava poznane pravljice, polna ustvarjalnih presenečenj, se tke kot prijazen svet domišljije, v katerem se tekoče prepletajo in dopolnjujejo pripoved, animacija in živa glasbena spremljava.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- posebna nagrada za izvedbo scenske glasbe na 7. bienalu lutkovnih ustvarjalcev, Maribor 2013
- Grand prix – 25 zlatih zvezdic otroške žirije na festivalu 24. Poletni lutkovni pristan, Maribor 2013
literatura – družina – prijateljstvo – domišljija35 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 663 904irena@frufru.siIrena Rajh
od 2 do 5 let

Zlatolaska in trije medvedi

Lutkovna predstava

Zlatolaska in trije medvedi Lutkovno gledališče Fru-Fru, Gledališče Glej, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Pravljica o radovedni deklici, ki se izgubi v gozdu in naleti na čedno hiško, ki jo je medvedja družina začasno zapustila, je izredno priljubljena tako pri otrocih kot pri odraslih. Kateri otrok ni radoveden, kaj se dogaja za tujimi vrati? Kateri otrok ne uživa v začasni odsotnosti staršev, ko lahko raziskuje po njihovih skrivnostih? Kateri otrok si ne želi pokukati v svet odraslih? Otrokom ugaja prav to, kako deklica radovedno kuka in vstopa v tuje prostore, odraslim pa je všeč, ker pravljica otroke na preprost način svari, da morajo spoštovati druge ljudi, njihove stvari in zasebnost.

Priredba in režija: Irena Rajh, Ajda Rooss

Igra in animacija: Irena Rajh, Katja Povše

Likovna podoba: Peter Škerl

Glasba: Nino De Gleria

Besedilo pesmic: Kim Komljanec

Oblikovanje luči: Tomaž Štrucl

Izdelava lutk in scene: Andrej Adamek, Iztok Hrga, Mateja Šušteršič, Neva Vrba

Kostumografija: Iztok Hrga

Izvajanje glasbe: Jelena Ždrale, Árpád Balázs-Piri

Predstava Zlatolaska in trije medvedi ima za seboj že več let in generacij mladih gledalcev. Njena dolgoživost je utemeljena v premišljeno zastavljeni uprizoritveni naraciji, ki s preprosto gledališko govorico v namiznem formatu ročnih lutk zanesljivo odstira čarobno moč zgodbe. Z razposajeno protagonistko in dramaturško razgibanim dogajalnim tokom predstava subtilno zaobjame doživljajski svet najmlajših in podpira njihovo radovednost, igrivost otroškega raziskovanja pa podčrta tudi s hudomušnimi igralskimi drobci. Pri tem odmerja prostor tako za različna občutja kot za samostojno navezavo in presojo vsebine, ki v pravljičnem sproščeno naslavlja problemska vprašanja med osebnimi impulzi in družbenimi odnosi.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
medosebni odnosi – zasebnost – osebne stvari – razmerja (majhen, velik)30 minut041 663 904frufru.lutke@gmail.comIrena Rajh
od 2 do 5 let

Žabec pozimi

Lutkovna predstava

Žabec pozimi Lutkovno gledališče Fru-Fru, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Nekega jutra žabca preseneti sneg. Ne razume zakaj je vse pokrito z belo odejo, močno ga zebe, drsi mu na zaledenelem ribniku in ne more razumeti, zakaj se njegovi prijatelji tako veselijo drsanja in kepanja. Ko skoraj zmrne v snegu, pa mu prijatelji priskočijo na pomoč …

Po lutkovni uspešnici Zaljubljeni žabec iz bogate zbirke kratkih zgodb Maxa Velthuijsa, prihaja na lutkovni oder nova zgodba z novimi preizkušnjami za naše junake, ki bogatijo vezi med njimi. Odlična predstava, primerna za praznične zimske dni!

Scenarij in režija: Irena Rajh

Likovna podoba po slikanicah: Max Velthuijs

Izdelava lutk: Neva Vrba

Izdelava scene in tehnologija: Marjan Kunaver

Poslikava scene po motivih Maxa Velthuijsa: Marina Hrovatin

Glasba: Marko Boh

Igrata: Ana Špik Jakin in Boštjan Oder/Tines Špik

Žabec pozimi je predstava majhnega formata, ki z namiznimi lutkami znotraj scenskega okvirja pomanjšanega prizorišča lahkotno oživi preprosto zgodbo o zimskem vsakdanu, pa tudi o solidarnosti in prijateljstvu. Živalski liki iz istoimenske slikanice in njihovo doživljanje dobijo v tekoči gledališki pripovedi ter animaciji prepričljivo gledališko podobo; z jasnimi osnovnimi značajskimi potezami, vedro razigranostjo, prijaznostjo in pozornostjo do drugega najmlajše gledalce zlahka pritegnejo v poznani svet, katerega doživetje ustvarjalci prešijejo tudi s humornimi toni in domiselno razigranimi režijskimi izpeljavami.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – zima – letni časi – medsebojna pomoč35 minut041 663 904irena@frufru.siIrena Rajh
od 2,5 do 6 let

Srce in popek

Lutkovna predstava, Interaktivna predstava

Srce in popek AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Društvo Hiša otrok in umetnosti, Društvo lutkovnih ustvarjalcev, H'art Zavod za umetnost, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Avtorska predstava Srce in popek je svojevrstna oblika senzoričnega gledališča, didaktičnega in umetnostnega igrišča, interaktivna inštalacija in igralnica, kjer kirurginji dr. Krasta in dr. Koža vodita gledalce po skrivnostnem svetu človeškega telesa. Otroci si nataknejo kirurške čepice in copate ter postanejo njuni pomočniki. Z vstopom v domišljijsko operacijsko sobo, kjer že čaka družina Smrkelj, se na sproščen, preprost in igriv način spoznavajo z organi ter funkcijami svojega telesa. S tipanjem in preizkušanjem iščejo odgovore na vprašanja, kot so: kam potuje hrana, ki jo pojemo, kaj premika moje telo, kako potuje kri po žilah in kako pridemo na svet, ne nazadnje pa tudi, kje se porajajo vsa ta vprašanja.

Avtorice in režiserke: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek, Katja Povše

Avtorici likovne zasnove: Katja Kähkönen, Mateja Ocepek

Dramaturg: Anže Virant

Oblikovalec zvočne podobe: Miha Šajina

Izvajalci: Mateja Ocepek, Katja Povše/Anže Virant

Srce in popek je unikatna izkustvena gledališka igralnica, kjer otroci postanejo aktivni raziskovalci človeškega telesa. Uprizoritev premišljeno materializira notranji svet telesa kot čarobno igrišče vizualno privlačnih in funkcionalno odprtih objektov, ki vabijo v interakcijo, igrivost postavitve pa dopolnjuje vtis posvečenosti sodelovanja pri odgovorni nalogi kirurških pomočnikov. Trdna dramaturška struktura in odločno vodenje skupine zaokrožata premišljeno zasnovo v dinamično, koherentno in jasno osmišljeno celoto, ki prepričljivo nagovarja in motivira na več ravneh.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
- nagrada za predelavo kompleksnosti teme v enostavno, enovito in duhovito gledališko celoto na 8. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, 2015
človeško telo – delovanje notranjih organov – operacija
Po predstavi poteka pogovor o telesu, delovanju notranjih organov, njihovi funkciji in težavah, ki jih lahko imajo. Pripravljene so magnetne table, kjer otroci postavljajo različne organe na pravo mesto v telesu in pri tem reflektirajo dogajanje v predstavi.
45 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 663 904, 031 301 516irena@hisaotrok.siIrena Rajh, Katja Povše (info@aeiou.si)
od 3 do 8 let

Abežeda

Lutkovna predstava

Abežeda Lutkovno gledališče Nebo, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Kako videti in slišati črke? Preprosto: vzamemo najdene predmete, prav tiste, ki smo jih našli med zavrženimi in pozabljenimi stvarmi na podstrešju, v garaži in delavnici, med polomljenimi igračami in starimi šolskimi potrebščinami. Pregledamo jih in razvrstimo. Po barvi, obliki, velikosti, po zvoku in gibanju, po besedah in zgodbah. S predmeti se poigramo in z njimi sestavimo črke. Prikličemo še glas in besedo, zvok in glasbo, govor in poezijo. Tako z animacijo predmetov in zvoka ustvarimo nov svet gledališča predmetov. V kolažu, polnem humorja, nenehnih obratov in besednih iger, kjer črke vidimo in slišimo. Od A do Ž.

Režija, dramaturgija: Petra Stare

Likovna zasnova: Andrej Štular

Glasba: Katja Stare

Izdelava lutk in scene: Andrej Štular, Petra Stare, Ksenija Ponikvar

Igra in animacija: Petra Stare, Andrej Štular

Glasbo izvaja: Katja Stare

Abežeda spretno preplete animacijo predmetov, besede in v živo izvajano glasbo. Svoj izhodiščni impulz utemelji na otroški domišljijski igri, ki v vsakdanjih predmetih odkriva nove oblike, rabe in pomene. Obravnavo črk prepričljivo postavi v širši kontekst: predmeti postanejo črke, ki iščejo svoje mesto v različnih besedah, zaživijo v novih zgodbah in širijo obzorja v svetu realnega življenja. Živahen in domiseln sprehod skozi abecedo uprizori z jasno zasnovo in izvirnimi izpeljavami na ravni vizualnega, besednega ter zvočnega in v njihovem prepletu, linearno dramaturgijo pa napolni z igrivostjo izvedbe, presenetljivih asociacij in povezav.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
abeceda – črke – zvoki – glasba45 minutgibalno_ovirani031 364 945nebo@mail.ljudmila.orgPetra Stare
od 3 do 6 let

Angeli

Dramska predstava

Angeli Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 3_5, 5_8
Angeli (2012) je zadnja pesniška zbirka enega naših najbolj priznanih sodobnih pesnikov Toneta Pavčka (1928-2011). Pesnikova literarna oporoka zaokrožuje in končuje njegov izjemen opus, v katerem se v spevih vrtinčijo življenje, ljubezen in zvestoba. Srčnost in šegavost Pavčkove poezije se prek intenzivnih odrskih podob, zvočnih pokrajin in glasbe izrisuje v reafirmacijo magije in dvojnosti domišljije, ki z roko v roki hodita z na zunaj najbolj prepoznavnemu znaku pesništva – rimo.

Režiserka in koreografka: Mala Kline

Avtorica vizualne podobe in oblikovalka svetlobe: Petra Veber

Avtor glasbe: Blaž Celarec

Igrata: Ajda Toman in Blaž Celarec k. g.

Lektorica: Maja Cerar

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Emil Koprivc

Uprizoritev z izbranimi Pavčkovimi pesmimi, s pripovednostjo, igro in glasbo angele, ki so prav takšni kot ljudje, naseli v otroški vsakdan in z njimi preiskuje naš svet. Odrsko okolje gradi s poetičnim principom slikovitih in asociativnih trenutkov, se poigrava z zvočnostjo predmetov in dejanj ter drobnimi skrivnostmi v vizualnih zaznavah. Angeli, izgubljeni in najdeni, simpatično nerodni, radovedni, nagajivi in čuteči, soustvarjajo iskrivo vez med mladimi gledalci in stvarnostjo, ki se razgrinja v malem in velikem. Vse od prvih učečih se korakov do zasluženega spanca ta svet vabi z blago igrivostjo, domišljijo in preprostim pogledom skrbnega opazovanja.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj
poezija – ljubezen – življenje35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 6 let

Bi se gnetli na tej metli?

Lutkovna predstava

Bi se gnetli na tej metli? Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Bi se gnetli na tej metli? je še ena v dolgi vrsti uspešnic uigranega in izredno uspešnega tandema – škotske pisateljice Julie Donaldson in njenega zvestega sodelavca, nemškega ilustratorja Axla Schefflerja, avtorjev znamenitega Zverjasca in Zverjaščka. Tudi v tokratni pustolovščini gre za srečanje s svetom živali, le s to razliko, da mesto skorajda groznega Zverjasca zasedata prav nič zlobna Čarovnica, zato pa toliko bolj nevaren in zlakotnjen Zmaj. Čarovnica s sršečimi lasmi in njena Mačka skupaj potujeta na metli. Zaradi velike hitrosti Čarovnica izgubi svoje pokrivalo, zato se spusti na tla in ga išče vsepovsod. Z vsakim izgubljenim predmetom se znajde pred vrsto preizkušenj, pri katerih ji pomagajo vedno novi prijatelji.

Režiser: Jaka Ivanc

Prevajalec in avtor priredbe: Milan Dekleva

Avtor glasbe: Davor Herceg

Dramaturg: Andrej Jaklič

Avtor likovne podobe: Natan Esku

Scenografi: Jaka Ivanc, Barbara Stupica, Žiga Lebar, Zoran Srdić

Kostumografka: Barbara Stupica

Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Asistent režiserja: Marko Čeh

Izvajalci: Alenka Tetičkovič, Martina Maurič Lazar, Iztok Lužar, Maja Kunšič, Gašper Malnar, Lovro Finžgar

Uprizoritev linearni potek in jasno sporočilnost zgodbe z ritmično ponavljajočim se vodilnim motivom ter spevnim refrenom odrsko razživi v dinamičnem prepletu animacije in igre ter privlačni likovni podobi intenzivnih barv. Odlikuje se po kopici premetenih besednih iger, duhovitih značajev in odnosov, ki se razvijajo v tekočem dogajalnem tempu vedrega razpoloženja, čeprav niso vsi le dobri in ni vse le sladko. Gledališka izkušnja v všečnem, pravljično uokvirjenem tonu, a tudi stvarno večpomenskem niansiranju nagovarja gledalce od 3. do 6. leta.

Druge opazke in zanimivosti:

Predstava je nastala na osnovi priljubljene otroške slikanice Julie Donaldson in Axla Schefflerja in v kombinaciji z izvrstnim istoimenskim animiranim filmom ponuja priložnost za raziskovanje zgodbe skozi različne medije oz. umetniške zvrsti. Ob znani zgodbi spoznavamo značilnosti oz. zakonitosti posameznih izvedb, jih med seboj primerjamo in odkrivamo njihove specifične izrazne moči.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
čarovnice – zmaji – živali – rime50 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 6 let

Buba

Lutkovna predstava

Buba Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Uprizoritev Buba je nastala po istoimenski slikanici večkrat nagrajene avtorice Andreje Peklar, v kateri nas popelje na pot radovednega odkrivanja.

Ko Buba prejme pismo, se odpravi na pot, na kateri spoznava vznemirljive značilnosti sveta, katerega del postaja. Buba je univerzalna zgodba o naravi, katere del je tudi človek. In kot se buba razvije v metulja, tudi otrok odraste. A z odraslostjo se razvoj pri človeku ne zaključi, saj naše intimne preobrazbe z življenjskimi izkušnjami zmeraj znova vznikajo.

Buba je pripoved o učenju in odraščanju, o raziskovanju sveta in o spoznavanju samega sebe …

Avtorica zgodbe in likovne podobe: Andreja Peklar

Režiserka in avtorica dramatizacije: Katja Povše

Dramaturginja in soavtorica dramatizacije: Tanja Lužar

Avtor glasbe: Andrej Hrvatin

Kostumografka: Mojca Bernjak

Avtor odrskega giba: Branko Potočan

Lektorica: Metka Damjan

Igralca: Barbara Jamšek in Uroš Kaurin

Lutkovni tehnolog: Aleksander Andželović

Izdelovalci lutk: Mojca Bernjak, Aleksander Andželović, Andreja Peklar, Darka Erdelji in Sara Oprešnik (študijsko)

Scenski tehnologi in izdelovalci scene: Lucijan Jošt, Urban Saletinger, Branko Caserman, Mojca Bernjak in Zlatko Mešič

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Mitja Pastirk

Mojster svetlobe: Gregor Dvornik

Mojster zvoka: Jure Auguštiner

V vizualno in prostorsko poenoteno sceno ujet svet male bube se s svojo poloblasto zasnovo odra za namizne lutke čudovito vpenja v dogajalni svet flore in favne, hkrati pa je tudi izvrsten dinamičen uprizoritveni prostor s krožno zgradbo, ki omogoča hitro in lahkotno menjavo scenografije, ne da bi se pri tem opazno prekinil tok pripovedi. Inovativna mizanscena s svojo nenehno vrtečo se krožnico uspešno fluidno povezuje epizodične prizore, s čimer izvirno in spretno poustvari popotovalno dramaturgijo same pripovedi, hkrati pa spominja tudi na cikličnost življenja. Samo poetično atmosfero s kančkom humorja popestrijo manjše navihane akcije s strani igralcev, ki sicer nežno in natančno animacijo razgibajo in približajo tudi starejšemu občinstvu.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
odraščanje – raziskovanje in spoznavanje sveta – spoznavanje samega sebe – namizne lutke
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 7 let

Čriček in mravlja

Lutkovna predstava

Čriček in mravlja Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Uprizoritev Čriček in mravlja je nastala po motivih Ezopove basni in ohranja vse njene kvalitete, hkrati pa je avtorica zgodbo nadgradila in ponudila sodoben pogled na spoštovanje vsakršnega dela.

Zgodbo pripovedujejo trije liki: brezskrbni čriček, marljiva mravlja in radoživo drevo. Raznolikost likov omogoča živahno in večplastno pripoved o odnosih med živalmi in drugo živo naravo, kar je seveda prispodoba medčloveških odnosov.

Posebnost – in s tem dodana vrednost uprizoritve – so marionetne lutke na več kot tri metre dolgih navezavah, animirane z marionetnega mostu.

Predstava gledalce na igriv način, podkrepljen s slikovitimi lutkami in domišljeno glasbo, popelje skozi vse štiri letne čase in skozi njihove značilnosti in lepote ter hkrati nevsiljivo opozarja na pomembnost vzdrževanja iskrenih odnosov in medsebojne pomoči.

Režiser in avtor glasbe: Marjan Nečak

Avtorica likovne podobe: Barbara Stupica

Dramaturginja: Tanja Lužar

Lektorica: Metka Damjan

Avtorica videoprojekcij: Lena Kocutar

Asistentka avtorice likovne podobe: Mojca Bernjak

Lutkovni tehnolog: Mitja Ritmanič

Izdelovalci lutk: Barbara Stupica, Mojca Bernjak, Mitja Ritmanič, Aleksander Andželović in Darka Erdelji

Scenski tehnologi in izdelovalci scene: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Zlatko Mešić

Scensko-odrska mojstrica: Svetlana Maloić

Oblikovalec svetlobe in mojster videa: Gregor Dvornik

Oblikovalec zvoka: Jure AuguštinerIgrajo Metka Jurc, Elena Volpi in Urša Kavčič

Igrajo: Metka Jurc, Elena Volpi in Urša Kavčič

Čriček in mravlja, naslovna lika uprizoritve in istoimenske Ezopove basni, sta majhni bitji, ki različno potujeta skozi časovne in življenjske cikle; medtem ko čriček igra na violino in se druži s hudomušnim drevesom, je mravlja (pre)zaposlena z različnimi opravki v pripravi na zimo. Adaptirana predloga Saše Eržen ohranja ogrodje izvirne basni, a namesto pokroviteljskega moralističnega zaključka v razlikah ustvari prostor za pogumen premislek o vrednotenju dela, prostega časa in užitka v času sodobnega kapitalističnega pojmovanja, ne da bi pri tem skozi lik mravlje zanemarila tudi največkrat žensko domače, neplačano gospodinjsko delo. V masivnem lesenem uprizoritvenem prostoru se spremembe letnih časov subtilno in fluidno odvijajo na animirani projekciji, s čimer je premišljeno ustvarjen fokus na treh likih in njihovem doživljanju časovnih sprememb. Ob vseh tematskih poudarkih in nekaterih šalah, ki so pomežik odraslemu občinstvu, je Čriček in mravlja uprizoritev, ki svojevrstno vabi k dialogu med starši in otroki, hkrati pa plete tudi vez s prihodnostjo in našim sooblikovanjem le-te.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
pomen in značilnosti basni – lutkovna umetnost (marionete na dolgih navezavah) – letni časi – klasična glasba
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
40 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 7 let

Ferdo, veliki ptič

Lutkovna predstava

Ferdo, veliki ptič Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Avtorica zgodbo pripoveduje zgolj skozi podobe, s čimer mladim bralcem omogoča, da jo berejo vsak na svoj način. Brez napisanih besed lahko znotraj izjemnih ilustracij vsakdo najde svoje poudarke in simbole.

Zgodba pripoveduje o Ferdu, ptiču, ki je prevelik za okolje, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu, ki potrebuje njegovo drugačnost, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled sreča drobno ptičico, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik …

Ferdo, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti, ki jo vzbuja medsebojna pomoč.

Režiserka in avtorica dramatizacije: Katja Povše

Igralka: Vesna Vončina

Avtorica likovne podobe: Andreja Peklar
Avtorici besedila: Katja Povše in Vesna Vončina
Dramaturginja: Tanja Lužar
Lektorica: Metka Damjan
Avtorja glasbe: Gregor Zemljič in Nina Šardi
Kostumografki: Andreja Peklar in Mojca Bernjak
Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci
Oblikovalec zvoka: Jure Auguštiner

Lutkovni tehnologi in izdelovalci lutk: Darka Erdelji, Aleksander Andželović in Andreja Peklar
Scenski tehnologi in izdelovalci scene: Lucijan Jošt, Nina Šabeder in Branko Caserman
Izdelovalki kostumov: Mojca Bernjak in Nina Šabeder

Uprizoritev preplete pripovedno formo z lutkovno animacijo in telesno izraznostjo v ubrano celoto, ki se giblje med minimalistično konkretnostjo ubesedene zgodbe in razgibanim vodenjem odrskega dogajanja. Sporočilnost vizualnega jezika v slikaniški predlogi preoblikuje v kontrast med majhnimi lutkami in telesom igralke, ki se iz pripovedovalke z zgovorno fizično ter gibalno podobo hipoma transformira v vlogo Ferda. Raznovrstnost pojavov podpira tudi (več)funkcionalna scenska zasnova s sprotnim preurejanjem v urbana, tovarniška ali naravna prizorišča. Izvajalka v tekoči uprizoritveni naraciji živo izrisuje utrip skupnosti, ki skozi vsakdanje radosti in tegobe govori o nas samih, odnosu do drugih, priteguje v čar zgodbe in omogoča aktivno ter ustvarjalno razbiranje njenih poant.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
slikanica brez besedila – razvijanje domišljije – ustvarjanje zgodbe po podobah – drugačnost – različne lutkovne tehnologije
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
40 mingibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 8 let

JURI MURI V AFRIKI pleše

Glasbena predstava, Plesna predstava

JURI MURI V AFRIKI pleše Plesni Teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Plesna predstava 3_5, 5_8
Juri Muri se noče kopati in pobegne v Afriko. Kmalu osvoji puščavo in živali ga sprejmejo za svojega prijatelja. V Afriki med drugim spozna, da človek »… lahko najde gostoljubno in odprto ljudstvo, ki ga sprejme in ga poduči, kaj je v življenju prav in kaj narobe, kaj je zabloda in kaj predsodek, in ne nazadnje, kako pomembno je biti čistoče vzor, ne le telesne, tudi tiste notranje, ki tke pristne prijateljske vezi«. S pomočjo afriških ritmov, glasbe v živo, lutk nenavadnih velikosti in veliko plesa predstava pripoveduje o geografiji, barvah in razlikah na tem svetu. Juri Muri v Afriki je pravljica slovenskega pisatelja Toneta Pavčka (O fantu, ki se ni maral umivati). Prvič je izšla v obliki slikanice leta 1988 v zbirki Velike slikanice. Ilustrirala jo je Marjanca Jemec Božič.

Režiserka: Ivana Djilas

Koreografka: Maša Kangao Knez

Avtor glasbe: Blaž Celarc

Oblikovalka mask in kostumografka: Jelena Proković

Oblikovalec svetlobe: Janko Oven

Izvajalci: Blaž Celarec, Jose, Maša Kagao Knez, Vito Weiss

JURI MURI V AFRIKI pleše izhaja iz znamenite slikanice Toneta Pavčka, katere naslov zgovorno podaljša, saj njeno zgodbo dramaturško razširi in režijsko nadgradi. Razgibano dogajanje, očarljiva koreografija, igrivi kostumi, pester nabor instrumentov, v živo izvajani songi in nenehni domiselni nagovori otrok se zlijejo v komunikativno celoto, v kateri imajo možnosti kaj povedati in odplesati vsi. Uprizoritev je v isti sapi poučna in huronsko zabavna ter je zgled komunikacije med odrom in avditorijem.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- 25 zlatih zvezdic na Poletnem lutkovnem pristanu, Maribor, 2014
- Zlati lovorjev venec na 54. MESS festivalu, Sarajevo, 2014
raznolikost – geografija – afriška celina – skrb za čistočo – živali45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 430 83 44katja.somrak@ptl-lj.siKatja Somrak
od 3 do 8 let

Kdo je napravil Vidku srajčico

Dramska predstava, Glasbena predstava

Kdo je napravil Vidku srajčico Prešernovo gledališče Kranj, , Gorenjska Dramska predstava, Glasbena predstava 3_5, 5_8
Gre za eno najlepših zgodb o solidarnosti in o tem, da bo svet boljši in ljudje v njem srečnejši, če nas bo v življenju vodil občutek za druge, če bomo solidarni, čuječi in v stiski pripravljeni pomagati drug drugemu.

Izpostavlja humani odnos do živali, rastlin, ljudi, pa tudi do nežive narave ter opozarja na neizogibno povezanost in vzajemno prepletenost vseh živih bitij, kar je v današnjem svetu, ki stavi zgolj na izkoriščanje in egoizem, za vzgojo otrok in razmislek odraslih še kako pomembno. Narava nam daje vse, mi pa bi ji radi vzeli še več in ob tem povsem zanemarili dejstvo, da brez nje življenje na tem planetu ne more obstati.

Režiserka: Katja Pegan

Dramaturginja: Marinka Poštrak

Scenograf: Voranc Kumar

Kostumografinja: Ana Matijevič

Avtor glasbe in korepetitor: Mirko Vuksanovič

Lektorica: Barbara Rogelj

Oblikovalec maske: Matej Pajntar

Oblikovalec svetlobe: Igor Berginc

Izvajalci: Blaž Setnikar, Tinkara Kovač k.g., Vesna Jevnikar, Borut Veselko, Darja Reichman, Aljoša Ternovšek, Vesna Slapar

V učinkoviti dramatizaciji in dramaturško-glasbeni razširitvi pravljice predstava živo naslika Vidkov čuteč odnos do vsega bivajočega in njegovo družinsko okolje. V igranih prizorih socialno stisko prešije s toplino in pristno razigranostjo otroški ljudskih iger, dečkov potep v raztrgani srajčici pa s pestrimi srečevanji z domiselno uprizorjenimi živalmi in pevskimi songi. Predstava ne poenostavlja in se ne izogiba težkim občutjem ali situacijam, temveč teme, kot so revščina, trpljenje in strah preplete s pozitivnimi vrednotami, medsebojno povezanostjo in podporo ter jih skozi lepo zaokroženo celoto z občutkom približa dojemljivosti mladih.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
revščina – otroštvo – ljubezen – narava – živali – strah 35 minutgibalno_ovirani04 28 04 913, 051 302 012organizacija@pgk.siBarbara Bohinc
od 4 do 7 let

Mala čarovnica

Lutkovna predstava

Mala čarovnica Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Lutkotečna marionetna predstava je osvežena priredba marionetne predstave Jožeta Pengova iz leta 1967. Mala čarovnica je stara šele sto sedemindvajset let … kar je za njen poklic še zelo malo. V svoji čarovniški hiši sredi gozda živi sama, družbo ji dela krokar Abraksas. Starejše čarovnice se vsako leto na kresno noč zberejo na gori Klek in celo noč plešejo. Mala čarovnica je premlada, da bi se plesa udeležila, a se odloči, da se bo vseeno prikradla in se pridružila zabavi. Botra Ropotavza jo razkrije in ker je Mala čarovnica prekršila pravilo, mora v enem letu dokazati, da je lahko »dobra« čarovnica.

Režiser: Brane Vižintin

Prevajalka: Katja Ogrin

Dramaturginja in avtorica priredbe: Jera Ivanc

Igrajo: Aja Kobe, Matevž Müller, Ana Hribar, Jure Lajovic, Rok Kunaver, Boštjan Sever k. g.

Oblikovalec lutk: Slavko Hočevar

Scenografka: Laura Krajnc po zasnovi Vladimirja Rijavca

Lutkovni tehnolog: Iztok Bobić

Avtor glasbe: Marijan Vodopivec

Avtor glasbene priredbe in zaključnega songa: Joži Šalej

Lektorica: Maja Cerar

Oblikovalec svetlobe: Niko Štabuc

Glasbeni producent: Nino de Gleria

Izvajalci glasbe: Jelena Ždrale, Primož Fleishman, Aleš Rendla, Joži Šalej, Nino de Gleria

Glas na posnetku: Primož Pirnat

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Emil Koprivc

Producentka: Alja Cerar Mihajlović

Lučni vodja: Niko Štabuc

Scenski tehniki: Darko Nedeljković, Klemen Sašek, Kliment Petkukjeski

Izdelava replik lutk, scene in kostumov: Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Monika Colja, Polona Černe, Zala Kalan, David Klemenčič, Olga Milić, Zlatko Djogić, Laura Krajnc, Žiga Lebar, Uroš Mehle, Zoran Srdić, Jože Lašič

V priredbi historične marionetne predstave Jožeta Pengova iz leta 1967 Mala čarovnica Braneta Vižintina poustvari čarobnost marionetnega gledališča, ki temelji na iluzoričnem in nevidnem oživetju animiranega predmeta. Ob natančni izvedbi lutkarske zasedbe mehki scenografski prehodi iz enega prizora v drugega učinkovito poustvarijo občutek nenehne živosti in kontinuiranosti dogajalnega prostora, medtem ko duplikati izvirnih lutk ponujajo srečanje z zgodovino te gledališke forme, ne da bi jo pri tem obdajala plast zaprašenosti. V novi preobleki Jere Ivanc dramatizirana zgodba Otfrieda Preußlerja o mali čarovnici tenkočutno, a odločno premišjuje o tem, kaj pomeni biti ‘dober’, ter naveže stik s sodobno gonjo po uspešnosti, ki je pogosto nasprotje čutu za pomoč sočloveku v stiski.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
dobrota – pomoč drugemu – odločnost45 minutgibalno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

mali modri in mali rumeni

Lutkovna predstava

mali modri in mali rumeni Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Predstavo je navdihnila avtorska slikanica italijanskega avtorja Lea Lionnija v tehniki kolaža, zgodba o dveh abstraktnih likih, ki sta prikazana z iztrganimi barvnimi ploskvami, razporejenimi na večinoma beli podlagi. »Lionni je izkoristil bogato pripovedno moč barve, oblike in kompozicijskih elementov za pripovedovanje svoje zgodbe,« je ob predstavi zapisala Dragica Haramija. Podobne principe uporablja tudi predstava, le da likovnim elementom dodaja uporabo gledaliških: male predmete, animacijo, gibanje, svetlobo in glasbo. Predstava o dveh prijateljih, ki ob radostnem objemu postaneta zelena in ju ob prihodu domov niti starši ne prepoznajo, skozi dinamično igro barv zastavlja vprašanja o prijateljstvu, bližini, identiteti, videzu in vsebini, o sebi in o drugih.

Režiser: Miha Golob

Prevajalka: Mojca Redjko

Avtor glasbe: Vasko Atanasovski

Asistenta režiserja: Natan Esku in Elena Volpi

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Mitja Pastirk

Lektorica: Metka Damjan

Izvajalca: Miha Bezeljak in Anže Zevnik

Odrsko suverena razširitev slikanice z raziskovanjem možnosti lutkovne tehnologije lucidno oživlja likovni jezik v samosvojem uprizoritvenem izrazu ter z izraznim minimalizmom in abstraktnimi likovnimi elementi naslika povsem konkreten svet otroškega vsakdana. mali modri in mali rumeni je ustvarjalna dogodivščina, ki v sprva praznem vesolju belega platna z inspirativnim zamahom igrive igralske animacije in komunikacije izriše prepoznavna dejanja, odnose in razpoloženja ter jih odpira razbiranju in doživljanju na različnih ravneh.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
- nagrada za izvirno vizualno adaptacijo slikanice na 8. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, 2015
- nagrada za režijo in nagrada za tehnologijo režiserju Mihi Golobu na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za lutkovno animacijo Mihi Bezeljaku in Anžetu Zevniku na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- posebna nagrada “Tibor Sekelj” za najbolj humano sporočilo predstave na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
prijateljstvo – drugačnost – spreminjanje – sprejemanje – razmislek o sebi in drugih
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
40 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 6 let

Medved z miško na rami

Dramska predstava, Glasbena predstava

Medved z miško na rami Slovensko stalno gledališče v Trstu, , Obalno-kraška Dramska predstava, Glasbena predstava 0_3, 3_5, 5_8
Medved z miško na rami je poetična predstava, polna simpatičnih lutkovnih in igranih domislic, ki govori o osamljenem medvedu in žalostni miški, z njima pa o pomenu prijateljstva. Tadej Pišek, ki podpisuje priredbo, režijo in tudi sceno, je o tej predstavi in zamisli povedal: “Pesmi Miroslava Košute kar kličejo po uprizoritvenem mediju. Zaradi njihove ritmičnosti in povedne iskrivosti pa so tudi velik navdih za glasbeno obdelavo. Vrhunski skladatelj Marjan Peternel je zgodbo o Medvedu z miško na rami opremil z glasbo in tako je nastal majhen kabaret za najmlajšo publiko. Igralka preko treh različnih scenskih elementov poveže pripoved.”

Režiser: Tadej Pišek

Scenograf: Tadej Pišek

Glasba: Marjan Peternel

Inspicient: Marko Škabar

Izvajalka: Vanja Korenč

Medved z miško na rami vzpostavlja duhovit in uprizoritveno razgiban dialog med poezijo, gledališko igro, glasbo in scenskimi rekviziti – glasbenimi inštrumenti, ki postanejo tudi prizorišče dogajanja. V skladno in zaokroženo pripoved združi različne pesmi, ki so s preprostimi in vsakdanjimi vsebinskimi elementi zlahka dojemljive najmlajšim gledalcem, a so tudi dovolj raznolike in spregovorijo o bistvenih vidikih življenja. Z domiselno in suvereno izvedbo, ki združuje pripoved, igro, animacijo in songe ter enakovredno in z občutkom vstopa v dialog z vsebino odrske zgodbe kot tudi v komunikacijo z občinstvom, uprizoritev daje toplo-hudomušen polet domišljiji in podpira senzibilnost za ritem, jezik ter različna občutja, ki napolnjujejo naš vsakdan.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – pesem – življenje – domišljija – občutja35 minut0039 040 632 664 valentina.repini@teaterssg.comValentina Repini
od 3 do 7 let

Mehurčki

Dramska predstava, Glasbena predstava

Mehurčki Gledališče Koper, , Obalno-kraška Dramska predstava, Glasbena predstava 0_3, 3_5, 5_8
Župančičevi Mehurčki so zagotovo najbolj znana in ena najbolj priljubljenih pesniških zbirk za otroke pri nas. Pesmi v njej so tako vedre, svetle, tople, očarljive, duhovite in zanimive, da gledališkim ustvarjalcem pogosto služijo kot predloga za gledališke uprizoritve. V Gledališču Koper smo posamezne pesmice umestili v privlačno, duhovito in otrokom všečno zgodbo o Cicibanu, ki zvečer ne more (in noče) zaspati, zato z Možičkom Kopitljačkom, ki oživi le takrat, ko sta s Cicibanom sama, uganjata norčije, a kaj ko njuno zabavo vsakič prekine mama, ki vstopi v otroško sobo, da bi preverila, ali Ciciban že spi …

Eno od ključnih vlog v predstavi bo tokrat imela glasba, ki bo slogovno poudarjene pesmice kar najbolj poskušala približati otrokom.

Režija: Jaka Ivanc

Avtor dramatizacije in scenograf: Jaka Ivanc

Kostumografinja: Anja Ukovič

Avtor glasbe: Mirko Vuksanović

Koreograf: Siniša Bukinac

Lektor: Martin Vrtačnik

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Igralci: Rok Kravanja, Tinkara Kovač, Siniša Bukinac

Uprizoritev vzpostavi prepričljiv odrski kontekst, v katerem Župančičeve pesmi najdejo svoje naravno mesto in zven ter umeščene v zgodbo o Cicibanu zaživijo v vedrem, poetičnem in radoživem vzdušju. Poznana podoba Cicibana tu dobi sodoben in svež zamah ter v aktualni čas kričavih junakov vpisuje nov čar iskrivega fantiča, ki zaživi tudi v domišljenem dialogu z gibalno postavljenim, prikupno hudomušnim likom Možička kopitljačka. Razigrano valovanje Cicibanove domišljije, s katero realnost prehaja v otroško doživljanje sveta, uprizoritev tenkočutno prešije z nežnostjo materinega lika in pisano podobo scenografije ter v prepletu glasbe, giba in igre vzpostavi koherenten in komunikativen odrski dogodek, ki preseneča z domiselnimi uprizoritvenimi detajli in iskrivostjo preproste vsakdanjosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
otroška nespečnost – namišljeni prijatelji – domišljijski svet35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani05 66 34 392, 041 690 063vanja.korenc@gledalisce-koper.siVanja Korenč
od 3 do 6 let

Mišek Julijan

Lutkovna predstava

Mišek Julijan Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Uprizoritev, osnovana na temah premagovanja strahu, bogastva prijateljstva in medsebojnih odnosov, je režijski prvenec priznane ter večkrat nagrajene animatorke LGL Asje Kahrimanović. Likovno podobo je zasnoval ilustrator, glasbenik, grafični oblikovalec in večplastni ustvarjalec Jure Engelsberger – Engels. Skupaj z razširjeno ustvarjalno ekipo sta ustvarila nežno, a vznemirljivo pustolovščino, ki poudarja, da je življenje lahko prijetnejše, če vanj kdaj pa kdaj spustimo tudi druge.

Režiserka: Asja Kahrimanović

Dramaturg: Benjamin Zajc

Likovna podoba: Jure Engelsberger

Scenografka: Katarina Planinc

Glasba: Zajtrk (Sven Horvat, Laura Krajnc)

Oblikovalka luči: Maša Avsec

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Asistentka scenografije: Laura Krajnc

Nastopajo: Gašper Malnar, Zala Ana Štiglic, Ajda Toman

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Aleš Erjavec

Producentka: Alja Cerar Mihajlović

Lučno vodstvo: Maša Avsec

Scenski tehnik: Domen Nagode

Vodja delavnic LGL: Zoran Srdić

Izdelava lutk, scene in kostumov: Žiga Lebar, David Klemenčič, Katarina Planinc, Laura Krajnc, Sandra Birjukov, Zala Kalan, Uroš Mehle

Zanos gibajoče se krožnice, na kateri se nahaja natančno zgrajen in čaroben miniaturni ekosistem uprizoritve Mišek Julijan, razkošno likovno podobo iz mnoštva mikrolokacij prostorsko domiselno poveže s krožnostjo, ki spremlja naravne procese in habitate. Neizmerno in osupljivo natančna kombinacija vizualne podobe ter igrive in živahne, a precizne animacije, spretno prepleta afektivne, čustvene in senzorične impulze in tako gradi simbiozo med zgodbo in lutkovnostjo. Z dinamično scenografijo ustvari tok oziroma gladek tek, ki pomembno poveže oziroma doprinese k sami dramaturgiji sicer preproste, a vendar nežne pripovedi o nepričakovanih zavezništvih. Z nadomestitvijo dialoga z džibrišem ustvarjalci izkažejo zaupanje do publike, saj ji ponujajo prostor za angažma njihove lastne domišljije, sočasno pa ponudijo gledališko izkušnjo, ki še posebej izvrstno osredišči magično oživetje lutke kot temelj klasičnega lutkovnega gledališča.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj, Blanka Gombač in Tjaša Bertoncelj
premagovanje strahov – prijateljstvo – medsebojna pomoč – sprejemanje drugačnosti30 minutgibalno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 6 let

Najprisrčnejši velikan

Lutkovna predstava

Najprisrčnejši velikan Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Najslabše oblečen velikan v mestu si želi preobrazbe, zato si privošči nova oblačila. V novih nogavicah, čevljih, kravati, srajci in hlačah je videti prav najimenitnejši velikan v mestu. A kaj, ko na poti domov sreča prijatelje, ki so jih doletele razne nesreče: žirafa žalostno smrka, kozlu je vihar odnesel jadro, miške so ostale brez hiške, lisica brez spalne vreče, kužek je obtičal v blatni mlakuži. Vsi nesrečneži nujno potrebujejo njegovo pomoč …

Režiser: Jaka Ivanc

Avtor likovne podobe: Natan Esku

Igrajo: Jure Lajovic, Martina Maurič Lazar, Iztok Lužar, Polonca Kores, Lovro Finžgar, Zala Ana Štiglic, Jože Šalej k. g./ Davor Herceg k. g.

Skladatelj: Davor Herceg

Avtor dramatizacije: Jure Karas

Dramaturg: Andrej Jaklič

Scenografi: Žiga Lebar, Jaka Ivanc, Natan Esku

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Lektor: Martin Vrtačnik

Korepetitor in avtor aranžmajev: Jože Šalej

Oblikovalec svetlobe:Kristjan Vidner

Uprizoritev v kombinaciji igralca kot glavnega protagonista in lutk različnih tehnik skupaj z glasbo in songi izoblikuje pestro dogajalno podobo z jasno sporočilnostjo. Podpira jo tudi vizualna podoba, ko se igra z dimenzijami in v ploskovit okvir slike domiselno vnaša globino. Najprisrčnejši velikan mozaik srečanj razigrava z duhovitimi živalskimi značaji in linearno narativnost bogati z domišljijo njihovih zgodb. V srži pa se kaže kot preprosta zgodba velikega srca, ki v pravljični preobleki lahkotnega in vedrega tona zasleduje realnost človeških odnosov in vrednot.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj
prijateljstvo – pomoč – solidarnost40 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 6 let

Od kapljice do oceana

Plesna predstava, Interaktivna predstava

Od kapljice do oceana Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Interaktivna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Na začetku je veliko majhnih kapljic, ki domujejo v oblaku. Kmalu v daljavi zagledamo še dve kapljici, Žibi in Tabi, pridružita se drugim v oblaku, ki pa postane pretesen za vse in kapljice poletijo na zemljo. Tam postanejo potoček, se lovijo med kamenčki in ustvarjajo vrtince. Potoček kmalu preraste v reko, ta pa se izlije v ocean. Vendar jih med igranjem tako lepo greje sonce, da ponovno postajajo vse lažje in kmalu jih nese nazaj gor, nazaj proti nebu. In tako se njihovo potovanje začne znova.

Nova interaktivna predstava iz cikla Izkustvenega labirinta umetnosti najmlajše združuje umetnost z znanostjo. Najmlajši tako preko prvin sodobnega plesa spoznajo vodni krog in zaplešejo skupaj s kapljicama.

Avtorski koncept predstave: Ajda Tomazin, Tini Rozman, Mojca Špik

Koreografija, režija in likovna zasnova: Ajda Tomazin

Soustvarjanje: Tini Rozman, Mojca Špik

Izvedba: Tini Rozman, Katarina Barbara Kavčič Popič / Ajda Tomazin

Avtorica glasbe: Ana Kravanja in duo Najoua

Kostumografija in scenografija: Iztok Hrga

Dramaturgija in oblikovanje svetlobe: Anže Virant

Izdelava scenskih elementov: Marina Hrovatin

Idejna zasnova projekta: Irena Rajh, Tadeja Pungerčar

Interaktivna plesna predstava Od kapljice do oceana vzpostavlja celovito zaokrožen vizualno-glasbeno-scenski okvir, v katerem se zgodba vodnega kroga od oblaka do morja in nazaj skozi vrtinčenje vodnih kapljic odvije v sodelovanju z obiskovalci. S premišljenim, estetsko dovršenim in umirjeno razigranim ambientom ustvari prijeto vzdušje, ki podpira senzibilnost do umetniških izraznih sredstev, domišljijo in čutni spomin. Z odmerjenim prepletom opazovanja in sodelovanja ter nevsiljivo in nežno komunikacijo izvajalki mlade gledalce postopno usmerjata k soustvarjanju dogajanja ter razpirata odprt ustvarjalni prostor za igro in gib.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- glavna nagrada Dobro drevo na 25. festivalu ekološkega gledališča za otroke in mladino, Bačka Planka/Srbija, 2019
ples – vodni krog – ekologija – narava
Po predstavi lahko sledi plesna delavnica Ples kapljic, kjer otroci podoživijo predstavo in s plesalkama ponovno plešejo kot kapljice. Hkrati lahko poteka tudi pogovor o predstavi. Delavnica traja od 20 do 30 minut.
45 minutgluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 663 904irena@hisaotrok.siIrena Rajh
od 3 do 6 let

Repa velikanka

Lutkovna predstava

Repa velikanka Gledališče Lalanit, Društvo lutkovnih ustvarjalcev, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava 0_3, 3_5
V igralsko-lutkovni predstavi, ki se poigrava s tradicijo commedie dell’arte in filma noir, nam igralka, klovnesa smelo pripoveduje znano ljudsko pravljico o repi velikanki. Pravljica o repi velikanki je je pravzaprav pravljica o nastanku sveta. Kdo je izpulil repo velikanko, ki je planet?

Miška je prijela za kokoške, kokoške so prijele goske, goske so prijele ovčki, ovčki sta prijeli kravico, kravica je prijela babico, babica je prijela dedka, dedek je prijel repo; vlekli so in vlekli, pulili in pulili – VELIKI POK. Potem so vsi padli po tleh, valjali so se in se smejali, smejali….

Predstava je bila producirana, kot avtorski projekt na obisku, pod umetniškim vodstvom Barbare Hieng Samobor v Lutkovnem gledališču Ljubljana v sezoni 2000/01. Leta 2016 je avtorica Iuna Ornik predstavo ponovno obudila in leta 2019 prenovila za odrsko uprizarjanje.

Avtorica ideje, likovne podobe, režiserka in izvajalka: Iuna Ornik

Avtorska glasba, spremljava v živo: Joži Šalej

Vodja predstave, animator: Luka Stermecki

Predstava znano ljudsko motiviko stare ruske pravljice uprizori z domiselnim pripovedovalskim postopkom v prepletu igre, animacije vsakdanjih predmetov in žive spremljave pianista. Specifični estetiki z nekoliko arhaično podobo daje ritem burleskni pridih klovnese in glasbe, predvsem pa jo razživi ustvarjalna moč animacije z izvirno rabo materialov. Preprosta, a domišljena uprizoritvena zasnova je v podrobno dodelani izpeljavi uravnana na toplo humorno noto in stvaren pristop do vsebine, ki z minimalnimi sredstvi živo izriše človeške in živalske like ter kmečko življenje, kjer v skupni celoti šteje vsak, še tako majhen delec.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za izbiro in animacijo materiala v avtorski predstavi na 9. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2001
- nagrada za igralski nastop Iuni Ornik v solo predstavi na 11. mednarodnem festivalu otroških gledališč v Banja Luki, 2012
solidarnost – socializem – smeh – dobra volja – sreča40 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 990 403ornikiuna@gmail.comIuna Ornik
od 3 do 5 let

Štiri črne mravljice

Lutkovna predstava

Štiri črne mravljice Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Štiri črne mravljice je zbirka kratkih prilik o štirih mravljicah, v katerih je vsega ravno prav – poezije, humorja, ritma, besed, rim, topline in modrosti. Polne so drobnih užitkov in duhovitih prigod, ki porajajo meditativne razmisleke in prebujajo z bistroumno poanto. Kaj srečajo mravljice, ko se odpravijo v medvedji brlog, da bi srečale medveda? Medveda ne, pač pa pamet.

Anja Štefan, slovenska pesnica, pisateljica in pravljičarka, je v sodelovanju z ilustratorjem Zvonkom Čohom ustvarila očarljivo in duhovito slikanico, ki bo – dopolnjena z novimi prigodami štirih črnih mravljic – zaživela še v vseh dimenzijah, ki jih ponuja lutkovni oder.

Režiserka: Martina Maurič Lazar

Avtorici dramatizacije: Anja Štefan in Martina Maurič Lazar

Dramaturginja: Jera Ivanc

Avtor likovne podobe: Zvonko Čoh

Avtorja in izvajalca glasbe: Milko Lazar in Nino de Gleria

Izvajalci: Asja Kahrimanović / Patrizia Jurinčič Finžgar k. g., Polonca Kores, Matevž Müller, Katja Povše k. g.

Predstavo Štiri črne mravljice je strokovna komisija 16. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica uvrstila v katalog priporočljivih vsebin ter ji podelila oznako kakovostna predstava.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
pravljice – prijateljstvo – strah35 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

Štirje muzikanti

Lutkovna predstava

Štirje muzikanti Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo.

Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu, ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a prav tako zanimive strani.

Avtor in režiser: Matija Solce

Dramaturginja: Jelena Sitar Cvetko

Avtor glasbe: Matija Solce

Avtorica likovne podobe lutk in scene: Marianna Stránská

Oblikovalec luči: Danilo Korelec

Lektorica: Tatjana Stanič

Izvajalci: Martina Maurič Lazar, Gašper Malnar, Miha Arh, Polonca Kores, Zvonimir Urbič

Uprizoritev mlade gledalce povabi na oder, v notranjost lajne in jih skupaj z muzikanti – živalskimi protagonisti popelje na epsko popotovanje »v svet pesmi pet«. Pri tem v igri, animaciji in petju ubran kolektiv učinkovito vzpostavi prostor kot skupinsko situacijo, v kateri z natančno izvedbo domiselno karakterizirane druščine, igrivo rabo ljudskih motivov, pesmi, ugank in lutk ali vsakdanjih predmetov ter neposredno komunikacijo vznika navdihujoča živost ustvarjalno razgibanega ter razigranega dogodka. Inovativne lutkovne in glasbene rešitve, luciden dialog med igralci, lutkami in zvočnostjo, premišljene premene lutkovnih tehnik in kompozicija ritma ustvarijo vibrirajoč organizem, ki gledalce posrka v spontano vzdušje iskrive gledališke izkušnje.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za animacijo in izvajanje glasbe Martini Maurič Lazar, Polonci Kores, Gašperju Malnarju in Mihu Arhu na 44. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2011
- nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo v celoti na 44. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2011
- nagrada Matiji Solcetu za glasbo v interakciji z animacijo predmetov na 6. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2011
- nagrada za zanimivo scensko postavitev in inovativni stik z najmlajšim občinstvom na 10. mednarodnem lutkovnem festivalu Lutke, Ljubljana, 2010
glasba – lutke – potovanje50 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

Zajčkova hišica

Lutkovna predstava

Zajčkova hišica Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Zajčkova hišica je zgodba o tem, kako se lahko vsak od nas kdaj znajde v stiski in brez strehe nad glavo in o tem, kako lepo in pomembno je, da si takrat pomagamo. Žaba, veverica, jazbec in medved v naši zgodbi pomagajo zajčku, ki izgubi svoj dom. S svojo naklonjenostjo, veseljem, odločnostjo in dobrodušnostjo mu odženejo črne misli in skupaj z njim postavijo novo hišico.

Predstava Zajčkova hišica je delo treh uspešnih ustvarjalk: večkrat nagrajene pisateljice Anje Štefan, dobitnice najvišjega stanovskega priznanja na področju ilustracije – nagrade Hinka Smrekarja – ilustratorke in oblikovalke Hane Stupica ter večkrat nagrajene igralke in režiserke Martine Maurič Lazar, ki je med drugim režirala dve uspešni predstavi Lutkovnega gledališča Ljubljana Štiri črne mravljice in Jutri je bila zabava.

Režiserka: Martina Maurič Lazar

Avtorica likovne podobe: Hana Stupica

Dramaturginja: Jera Ivanc

Avtor glasbe: Milko Lazar

Lektorica: Metka Damjan

Lutkovni tehnolog: Žiga Lebar

Oblikovalka svetlobe: Maša Avsec

Asistentka dramaturgije: Helena Fašalek

Izvajalci: Iztok Lužar, Ajda Toman, Zala Ana Štiglic, Voranc Boh

Lutkovna pravljica Zajčkova hišica v dinamični animaciji ročnih lutk pritegne s spretno oblikovano zgodbo in besedilom, tekoče prepletenim z rimami in songi. Z ročnimi lutkami na ozadju privzdignjene odrske odprtine in ploske scenografije izoblikuje živahno dogajanje in energične živalske karakterje, duhovite animacijske izpeljave pa združuje s komičnostjo vihrave akcije. Jasno sporočilo in večplastnost uprizoritvene podobe, ki v ospredje postavi medsebojne odnose, prijateljsko pomoč, ki si je ne moremo pridobiti z zvijačnostjo in goljufijo, ter učenje na podlagi lastnih napak in izkušenj, dopolnjuje še specifični avtorski podpis grajsko-baročne likovne in glasbene podobe.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – strah – pomoč35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 7 let

Zlatolaska in trije medvedi

Lutkovna predstava

Zlatolaska in trije medvedi Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 0_3, 3_5, 5_8
Zlatolaska in trije medvedi, na ljudskih motivih temelječa zgodba, je nastala v 19. stoletju, poznajo pa jo vse generacije otrok. Do danes je doživela številne predelave in interpretacije, njeni liki pa številne preobrazbe.

Zlatolaska v naši uprizoritvi je radovedna deklica; z odprtimi očmi občuduje svet, ki jo obdaja. Sončno jutro zazna v vsej njegovi lepoti in polnosti: opazi oblake, občuduje metulje in cvetje, pa tudi poskočni zajček ne uide njenemu pogledu. Steče za njim, vendar se ji ne pusti ujeti. Zlatolaska ga vneto išče v grmovju, za drevesi … Igra jo tako prevzame, da se nenadoma znajde globoko v gozdu. Izgubljena tava med drevjem; namesto potke, ki bi jo vodila domov, ugleda hišo na jasi. Vstopi, saj ne ve, da v njej prebivajo medvedi. V hiši je vsega po troje: tri sklede kaše, trije stoli, tri postelje … različnih velikosti. Zlatolaska poišče pravšen stolček, skledo in posteljo zase. Poje kašo iz najmanjše sklede, nehote polomi najmanjši stol, nato pa mirno zaspi v najmanjši postelji. Medvedi jo seveda najdejo in … varno pospremijo do doma.

Na prvi pogled preprosta zgodba otrokom ponudi spoznavanje razmerij in velikosti, hkrati pa ponudi številna vprašanja o smeli radovednosti in o mejah poseganja v intimni prostor drugih.

Režiser in avtor likovne podobe: Silvan Omerzu

Igralci: Barbara Jamšek, Vesna Vončina, Maksimiljan Dajčman in Gregor Prah k. g.

Avtorja priredbe: Silvan Omerzu in Saša Eržen

Lektorica: Metka Damjan

Avtor glasbe: Vasko Atanasovski

Kostumografa: Mojca Bernjak in Silvan Omerzu

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Jure Auguštiner

Izdelovalci scene: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič

Izdelovalci lutk in scenskih elementov: Silvan Omerzu, Žiga Lebar, Primož Mihevc, Nina Šabeder in Nikolas Erdelji (študijsko)

Uprizoritev se s premišljeno režijsko in estetsko izčiščenostjo ter ubranostjo elementov udejanja v vzdušju klasičnosti. Kratko zgodbo nevsiljivo razširi in posodobi, ji doda v besedah igrivo pojmovno raznolikost, ko Zlatolaska preizkuša stvari treh velikosti, in pomirjujoč, blago vzgojni razplet. Pripovedni okvir, prežet z empatično, ozaveščeno in resnobno umirjenostjo, napolni z radoživo in spevno glasbeno spremljavo ter songi in domišljenim prepletom različnih lutkovnih tehnik. Njihova raba je uglašena z vsebino in občutjem dogajanja, vizualna podoba scene, scenskih elementov in lutk v naravnih barvah in materialih pa ton uprizoritve odene v prefinjeno skladnost topline, čarobnosti, domišljije in stvarnosti.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
zgodovina in razvoj pravljice – pravljična števila – različne lutkovne tehnologije – odraščanje in radovednost – odnosi med ljudmi in divjimi živalmi
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave… Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 3 do 8 let

Zverjasec

Lutkovna predstava

Zverjasec Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Miška je lačna. Lakoto ji, tako kot vsaki miški, najbolje potešijo lešniki. Takšni najslajši, ki rasejo v gozdu. Gozd pa je poln najrazličnejših lačnih plenilcev. Da bi se jih rešila, uporabi domišljijo in pamet. Izmisli si zverjasca. Lisica, sova in kača se prestrašijo. Že se zazdi, da je miški uspelo prelisičiti živali, ko se v zgodbi zgodi nov preobrat. Pred miško stoji pravi zverjasec – prav takšen, kot ga je oblikovala v svoji domišljiji. Torej resnično obstaja? In zelo zelo je lačen. Bo miška dovolj iznajdljiva, da bo ugnala tudi njega? Zverjasec je mednarodni založniški fenomen. Od marca 1999, ko je slikanica angleške pesnice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axla Schefflerja prvič prišla med bralce, so je po vsem svetu prodali v več kot 4 milijonih izvodov. Leta 2004 je izšlo še enako uspešno nadaljevanje Zverjašček.

Režiser: Jaka Ivanc

Avtor dramatizacije: Milan Dekleva

Dramaturg: Andrej Jaklič

Avtor likovne podobe in scenograf: Natan Esku

Skladatelj: Davor Herceg

Lektorica: Tatjana Stanič

Oblikovalec luči: Kristjan Vidner

Izvajalci: Gašper Malnar, Brane Vižintin / Iztok Lužar, Martina Maurič Lazar, Lovro Finžgar

Zverjasec je čarobna pravljica, ki jo odlikujejo številni zapleti in preobrati, močna čustva in bogata domišljija. Njena lutkovna uprizoritev potegne otroka v preplet resničnega in domišljijskega sveta, v katerem lahko spoznava in doživlja značaje in vedenjske značilnosti junakov, na primer prestrašene in vendar pogumne miške ali pametne in samozavestne sove. Privzema tudi različne socialne vloge ter si v domišljiji slika podobe čudnega in strašnega zverjasca, ki postane dobrodušen in naiven velikan.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

Zverjašček

Lutkovna predstava

Zverjašček Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Zverjašček je nadaljevanje Zverjasca, velike uspešnice Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je bila premierno uprizorjena aprila 2013. V Zverjascu si iznajdljiva miška izmisli strašnega prijatelja – pravega zverjasca, ki obožuje lisice na žaru, sladoled v sovjem soku in pražene kače –, da bi prestrašila požrešne plenilce, ki jo želijo pohrustati. Toda Zverjasec tudi v resnici obstaja. Ji bo uspelo ugnati tudi njega? Odgovor najdemo v Zverjaščku, kjer je »velika zlobna miš« od takrat strah in trepet vseh majhnih ter tudi velikih zverjascev. Kar pomeni, da zgodba malega Zverjaščka ni prav nič manj napeta. Ravno nasprotno, samo pomislite: prihaja zima, zunaj je mraz, Zverjašček se prvič odpravlja v gozd sam, brez očetovega varstva, poln je zgodb o veliki zlobni miši, ki lomasti okoli njegovega doma. Razlogov, da ne gre ven, je torej ogromno. A vseeno – gre.

A kot v vsaki napeti zgodbi, ki pa se konča srečno, se stvari kmalu začno zapletati. Pardon, razpletati. Zverjašček spozna, da se je o stvareh treba prepričati na lastne oči in da je premagati strah nekaj, za kar ni potrebno veliko. Le ščepec radovednosti, predvsem pa poguma. Kar pa je ponovno dovolj, da se iz največjega sovraštva lahko zelo hitro razvije največje prijateljstvo.

Režiser: Jaka Ivanc

Prevajalec in avtor priredbe: Milan Dekleva

Dramaturg: Andrej Jaklič

Skladatelj: Davor Herceg

Avtor likovne podobe: Natan Esku

Izvajalci: Iztok Lužar, Gašper Malnar, Martina Maurič Lazar, Lovro Finžgar

Predstavo Zverjašček je strokovna komisija 16. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica uvrstila v katalog priporočljivih vsebin ter ji podelila oznako kakovostna predstava.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
strah – pogum – domišljija – rime – literarna dela na odru40 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 3 do 8 let

Žogica Marogica

Lutkovna predstava

Žogica Marogica Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Leta 1936 je izpod rok češkega lutkarja Jana Malíka nastala ena najbolj igranih lutkovnih iger na svetu. Žogica Marogica, v Lutkovnem gledališču premierno uprizorjena leta 1951, sodi med tiste lutkovne predstave, ki so preživele številne ustvarjalne, modne in modernistične tokove razvoja lutkovne umetnosti, saj je v svoji prvotni podobi doživela več kot 1371 ponovitev, ogledalo pa si jo je 155.000 gledalcev. Dedek s svojo lajno, babica z bobnom in nagajiva Žogica Marogica vedno znova osvojijo mlado in staro občinstvo.

Žogica Marogica je ena prvih predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana. Premierno je bila uprizorjena v sezoni 1950/51, leta 2018 pa se je vrnila na oder v sveži preobleki.

Avtor: Jan Malík

Režiser: Jože Pengov

Zasnova in izdelava lutk: Ajša Pengov

Zasnova scene: Ernest Franz

Avtor glasbe: Bojan Adamič

Izdelava scene: Lado Skrušny

Režiser osvežitve: Brane Vižintin

Nastopajo: Polona Kores, Alenka Tetičkovič, Matevž Müller, Lovro Finžgar, Boštjan Sever k. g, Jošt Rogelj k.g.

Prevajalka: Tatjana Jamnik

Dramaturginja: Jera Ivanc

Lektorica: Metka Damjan

Osvežena postavitev ene od prelomnih lutkovnih predstav pri nas sicer ohranja izvirno vizualno in uprizoritveno podobo, ki ne skriva svojega časa nastanka, pa vendarle Žogica Marogica še danes zmore vzpostaviti stik z mladimi gledalci in jih angažirati, da babici in dedku pomagajo odpihniti zmaja. Z neposrednim nagovorom izven lutkovnega okvirja poudari čar pripovedovanja in gledalce z močnim zapletom iz prepoznavno otroškega sveta prepričljivo pritegne v zgodbo o razposajeni žogici, katere osrednji del oblikuje klasična struktura poti in iskanja v enostavnih variacijah raznolikih, nekoliko ploskovitih, a tudi pestrih in pomenljivih srečanj.

Z lutkotečnimi predstavami gledališče oživlja stare lutkovne predstave, ki predstavljajo pomembna mesta lutkovne zgodovine. Žogica Marogica je bila v Lutkovnem gledališču premierno uprizorjena leta 1951, v tokratni predstavi pa lahko slišimo tudi odlomek iz radijske igre. S pomočjo besedil v gledališkem listu osvežene predstave lahko izvemo kaj o izvirni Žogici Marogici in njenih lutkovnih novostih v tistem času (likovnost lutk, uvedba tekočega traku za spreminjanje scene) ter premislimo tudi predstavo v okviru današnjega časa (kakšna se nam je zdela vizualna podoba lutk in scenografije, glasba, ritem?) in naš odnos do tradicije.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
družina – otroci – potovanja45 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 4 do 8 let

Gozd raja!

Glasbena predstava

Gozd raja! Zavod Federacija Ljubljana, Zavod Kuskus umetniška produkcija, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Glasbena predstava 3_5, 5_8, 8_12
Osrednja ideja predstave je ustvariti zveneče »gozdno gledališče«, ki je v materialnem smislu organsko zgrajeno iz predmetov narave. V njem gozdne rastline, deli dreves, korenine, gozdni sadeži in drugi v naravi najdeni predmeti oživijo kot glasbeni instrumenti, lutke ali scenografija.

Izhodišče uprizoritve so basni o ježku in njegovem najboljšem prijatelju medvedku ruskega pisatelja za otroke Sergeja Kozlova (1940-2010). Živita v gozdu, ki ga skupaj raziskujeta, v njem srečujeta druge živali ter opazujeta naravo, gozdne pojave in spremembe letnih časov. Skozi njun odnos se razkrivajo teme kot so prijateljstvo, samota, strpnost, občutljivost, čudenje nad svetom in veselje do življenja. Po poteh Ježka in Medvedka se otroci odpravijo na pustolovščino življenja, njegovih tegob, lepot in skrivnosti.

Koncept, režija in glasba: Peter Kus

Besedilo: Ajda Rooss (po motivih zgodb Sergeja Kozlova)

Likovna podoba: Kaja Avberšek

Kostumi: Iztok Hrga

Oblikovanje luči: Borut Bučinel

Nastopajo: Urška Cvetko, Bruno Kontrec, Gregor Hrovat, Ivan Štrok

Gozd raja je inovativna lutkovno-glasbena uprizoritev, ki gledalce pritegne v čarobni zvočni gozd in med njegove prebivalce. Odlikuje jo bogata ustvarjalnost in domišljenost v animaciji, ki je obenem lutkovna in glasbena, saj so lutke in scenografija istočasno tudi izvirna glasbila, sestavljena iz naravnih materialov. Edinstvena likovna podoba je brezšivno prepletena z njeno zvočno oživitvijo in v tem spoju pozornost elegantno usmerja na slušno zaznavanje ter na naravo. Z natančnimi režijskimi rešitvami lahkotno vodi skozi cikel letnih časov in njegovih premen ter razgrinja prijateljstvo, katerega življenje zveni v glasbi in v spoznanju, da je v dvoje vse lažje in lepše.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za najboljšo glasbo ter nagrada za najboljšo likovno podobo (izvirnih instrumentov) na 15. festivalu profesionalnih gledališč za otroke in mlade ASSITEJ, Čakovec (Hrvaška), 2012
- nagrada za inovacijo v lutkarstvu na SLUK festivalu, Osijek (Hrvaška), 2013
- nagrada za najboljšo glasbo na Mednarodnem festivalu gledališča za otroke, Subotica (Srbija), 2013
- nagrada za izvirno idejo “Lutkobaz” Marko Kovačević za koncept, režijo in glasbo; nagrada “Magija lutkarstva” Radoslav Lazić; nagrada za glasbo Petru Kusu; nagrada za najboljšo scenografijo Kaji Avberšek; nagrada za najboljšo predstava po izboru otroške žirije na 18. mednarodnem festivalu profesionalnih lutkovnih gledališč za otroke Lut Fest, Sarajevo (BiH), 2017
- nagrada strokovne žirije za najboljšo predstavo v celoti in nagrada otroške žirije na 27. festivalu ekološkog pozorišta, Bačka Palanka (Srbija), 2021
gozd – letni časi – glasba – izvirni instrumenti – prijateljstvo
Predstavitev izvirnih instrumentov

Po vsaki izvedbi predstave sledi v dvorani 15-minutna prestavitev izvirnih instrumentov, ki so uporabljeni v predstavi.

Delavnica izdelovanja izvirnih instrumentov

Pogovoru o predstavi sledi predstavitev izvirnih instrumentov, ki oponašajo zvoke živali in naravne zvoke. Za tem otroci izdelajo vsak svoj izvirni instrument – žabico. Delavnica se zaključi s skupinsko izvedbo preproste skladbe – Žabjega koncerta. Delavnica poteka naslednji dan po ogledu predstave v vrtcu ali šoli, traja 60 minut in je izvedljiva za skupino do 25 otrok (možno je več zaporednih izvedb).
42 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani041 657 860info@peterkus.netPeter Kus
od 4 do 8 let

Janko in Metka

Plesna predstava

Janko in Metka Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška Plesna predstava 3_5, 5_8
Janko in Metka je ena najbolj znanih evropskih pravljic. Njena krutost je strašanska in nepojmljiva, toda v resnici gledamo na to zgodbo kot na metaforo človeškega odraščanja – njegove poti skozi življenjsko pomembne situacije ali spremembe, s katerimi se moramo spopasti in ob tem preživeti. Janko in Metka gresta tako na pot kot otroka, vrneta pa se kot mlada ženska in moški. Ta pot ju je zaznamovala in spremenila. In spremenila ni samo njiju, temveč tudi njuno okolje – v domu, kamor se vrneta, ni več zlobe.

Specifika predstave je ta, da v njej liki ne govorijo, saj zgodbo že vsi poznamo. Več prostora imajo igralčevo telo, gib, glasba in vizualna podoba.

Režiser: Andrej Jus

Koreograf: Branko Potočan

Scenografinja: Urša Vidic

Kostumograf: Andrej Vrhovnik

Avtorica glasbe: Polona Janežič

Avtorja videa: Urša Vidic, Andrej Kamnik

Oblikovalec svetlobe: Renato Stergulc

Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec

Oblikovalec videa: Vladimir Hmeljak

Igrajo:

Žiga Udir
Anuša Kodelja
Dušan Teropšič k. g.
Maja Poljanec Nemec
Dušanka Ristić

V ubranosti uprizoritvenih sredstev se uprizoritev brez besed izriše kot gibalno-glasbena odrska slikanica, ki vešče krmari med vsebino in obliko ter med folklornim in sodobnim. Janko in Metka je dinamična, vizualno slikovita in v gibalno razigrana uprizoritev, ob tem pa dramaturško izčiščena, pregledna in jasno izpovedna v nebesedni izraznosti, z domiselnimi detajli v posameznih prizorih. Ob lahkotnejši naravi telesne govorice in pravljični preobleki ponuja tudi realne indice zgodbe, pri čimer posebno mesto zavzema glasba s samosvojim sooblikovanjem situacij in razpoloženj. Znana zgodba v novi, privlačni in tehtni podobi.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj
odraščanje – ljubezen – pogum – iznajdljivost40 minutgibalno_ovirani05 335 22 04organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 4 do 8 let

Ljubo doma

Lutkovna predstava

Ljubo doma Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Namizna lutkovna predstava Ljubo doma je avtorski projekt Mihe Arha, ki je nastal po istoimenski knjižni predlogi pisateljice Maše Ogrizek in ilustratorke Tanje Komadina. Animatorju kot osnovno izrazno sredstvo služijo lesene kocke, ena prvih otroških igrač.
Pred očmi gledalcev iz njih sestavi vilo, stolpnico, stopnice, avto, omaro, mizo … In na ta način domiselno združuje preprostost likovnega izraza in brezmejnost domišljije.
V predstavi inovativno prepleta dve tehniki: animacijo objektov ter projekcijo ilustracij in s »preklapljanjem« med abstraktnim in konkretnim mlade gledalce nežno vabi, da prazne ploskve s pomočjo domišljije zapolnijo sami.

Zgodba: Maša Ogrizek

Dramatizacija, režija in glasba: Miha Arh

Likovna podoba: Tanja Komadina

Scenografija in mapping: Larisa Kazić

Video animacija: Miha Arh in Polona Černe

Oblikovanje svetlobe: Anže Virant in Miha Arh

Dramaturško svetovanje: Anže Virant

Izdelava rekvizitov: Polona Černe

Igra in animacija: Miha Arh

Ljubo doma je mozaik vsakdanjih drobcev in trenutkov v kontekstu družine in prostorov, v katerih živimo (dom, selitev, urbano okolje); s tega vidika ponuja svežo perspektivo na naše bivanje in odnose. Uprizoritev odlikuje dinamična naracija, ki tekoče združuje pripoved, animacijo, vizualno podobo, zvočno igrivost in songe, predvsem pa domiselna vizualna gradnja pripovedi, pri kateri se dogajanje sproti sestavlja in razstavlja z manipulacijo preprostih lesenih kock ter projekcijo ilustracij. Živahen potek, poln dogodivščin, s svojo raznolikostjo v vsebini in izrazu nenehno ohranja pozornost in preseneča, konkretnost vsakdanje realnosti pa odpre domišljijski igri ter vsemu tistemu, ki jo pomembno dopolnjuje in osmišlja.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj
selitev – prilagajanje na novo okolje – sklepanje prijateljstev
Plešoče podobe, ustvarjalna delavnica, vodita Lene Lekše in Nika Rupnik, 8+
LP ne pomeni le Lep pozdrav, ampak je tudi kratica za veliko vinilno ploščo, na kateri so vaši dedki in babice poslušali ABBO in ostale glasbene skupine. Mi pa bomo s pomočjo vinilne plošče, gramofona in tabličnega računalnika animirali različne like, ki jih bomo prej skupaj narisali.
(Primerno za skupino cca 10 otrok, lahko sočasno več skupin, trajanje: 45-60 minut)

Ena-dva-tri, tu živim!, ustvarjalna delavnica, vodita Larisa Kazić / Maša Ogrizek, 6+
Pika in Kraljevič, glavna junaka lutkovne predstave, se preselita iz hiše v stolpnico. Kje pa bi ti najraje živel? Sami si bomo, kot pravi arhitekti, izdelali vrstno hišo, stolpnico ali tipi iz lepenke. Nato si bomo svoja domovanje še prepleskali in opremili s pohištvom ter jih sestavili v mesto.
(Primerno za skupino cca 20 otrok, trajanje: 45-60 minut)
30 minut040 513 116kolektiv.tobiro@gmail.comLarisa Kazić
od 4 do 8 let

Lunožer

Dramska predstava

Lunožer Kulturno društvo Bimbo teater, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 3_5, 5_8
Lunožer je dramska otroška predstava, namenjena otrokom od drugega do osmega leta. Gre za drugo predstavo v sklopu projekta Glavko in Zbrk. Tokrat za zgodbo o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju. Polna luna že tri dni sveti nad gozdom in živalim krade spanec. Ali bo pogumni princ Vito rešil uganko, bo našel skrivnostnega krivca za nastalo zagato in ali je to morda strašni Lunožer, boste izvedeli v novi pripovedi Glavka in Zbrka, pravljičnih debeluščkov, ki pripovedujeta zgodbe, nabrane na svojih dolgih popotovanjih.

Avtor in režiser: Jure Karas

Kostumografka: Aleksandra Šepec

Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar

Izvajalca: Urška Mlakar in Juš Milčinski

Lunožer domiselno in humorno stopnjuje napetost in zanimanje pri otrocih, ki skupaj s pogumnim princem Vitom iščejo razlog, zakaj Luna že tri dni sveti nad gozdom in vznemirja živali, ki ne morejo spati. Dramska uprizoritev, v kateri nastopajo zanimivi, domišljijski in resnični liki, ustvari prostor za miselno in čustveno odzivanje otrok in jih spodbuja k razumevanju različnih socialnih odnosov. Poleg scenske postavitve je treba izpostaviti tudi jezik, razumljiv otrokom v zgodnjem in srednjem otroštvu.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
zgodba – princ – luna – strah – pogum30 minutgibalno_ovirani041728812info@bimboteater.comUrška Mlakar
od 4 do 7 let

Netopir Kazimir

Lutkovna predstava

Netopir Kazimir Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Mali netopir Kazimir staršema in drugim netopirjem nenehno postavlja vprašanja ter tako ves čas kazi mir. Glavno vprašanje, ki mu ne da miru, je, kdo ali kaj pravzaprav je: miš ali ptič ali … Ker mu nihče ne zna odgovoriti, gre najprej povprašat miši. Miši se ne morejo zediniti; bega jih, ker ima Kazimir krila … Miši pa kril nikoli niso imele. Zato ga pošljejo k ptičem, naj njih povpraša, kako je z njim. In sova mu zabrusi, da je le navadna miš, ki leti. Ker ne dobi odgovora niti pri miših niti pri ptičih, se Kazimir razočaran in utrujen od poti odpravi nazaj domov. Na poti gre mimo pokopališča. Tam zagleda kip angela … Vpraša vrabca, kaj oziroma kdo so tisti mali ljudje s perutmi oziroma prhutmi. Angeli, človeški angeli so to, mu odgovori vrabec. In tako Kazimir pride do spoznanja: netopirji so mišji angeli!

Režiser: Matjaž Latin

Avtor likovne podobe: Rok Predin

Dramaturginja: Nina Šorak

Avtorica dramatizacije in lektorica: Metka Damjan

Avtor glasbe: Gregor Stermecki

Vokalna mentorica in korepetitorka: Maja Pihler Stermecki – Bilbi

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Timotej Vidovič

Kostumografka: Mojca Bernjak

Scenski tehnolog: Lucijan Jošt

Lutkovni tehnolog: Primož Mihevc

Izdelovalci lutk in rekvizitov: Primož Mihevc, Mojca Bernjak, Ajda Sitar, Miha Turk in Uroš Kumer

Izdelovalci scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič

Scensko-odrska mojstrica: Svetlana Maloić

Izvajalci: Metka Jurc, Marko Ujc, Maksimiljan Dajčman in Gregor Prah

Glasbeniki: Luka Herman Geiser – kontrabas, Jože Zadravec – bobni in tolkala, Marko Zaletelj – kitara, Gregor Stermecki – kitara, Simon Spreitzer – glasbena produkcija

Spraševanja radovednega netopirja na poti raziskovanja samega sebe, sveta in svojega mesta v njem uprizoritev konkretizira v dostopno in tekočo pripoved, ki jo bistveno določata tako dramska kot glasbena dramaturgija. Otroški senzibilnosti se približuje z dobrodušno vedoželjno zagnanostjo naslovnega lika, likovno raznolikimi in prikupnimi, samosvoje karakteriziranimi živalskimi liki ter duhovito zastavljenimi situacijami in odnosi. Pozornost ohranjata tudi dinamična animacija odrskega prostora in spevna glasba. Z vsem tem se uprizoritev izriše kot živahno in zabavno vabilo v pravljični svet, ki gledalcem razkriva radost postavljanja vprašanj in presenečenj ob iskanju odgovorov nanje.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
iskanje identitete – radovednost – raziskovanje – vedoželjnost
Predstavi sledi pogovor, preko katerega z gledalci spregovorimo o vseh pomembnih temah, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave. Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok. Izvaja Tanja Lužar.
40 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 4 do 8 let

Obisk

Lutkovna predstava

Obisk Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Stari risar živi sam. Nikomur ne odpre vrat in nikoli ne zapusti svojega stanovanjca. Njegovo življenje je posivelo. Nekega dne si iz starega papirja začne izdelovati skodelico. In potem še čajnik in cvetje … Iz predmetov okoli sebe začne snovati magični domišljijski svet, v katerem ni več tako osamljen. Njegovo sobo prebudijo podobe ljubezni in topline, risar pa končno zbere pogum, da odpre vrata in v svoj dom spusti barve.

Režiserka: Ivana Djilas

Avtorica likovne podobe po motivih Antje Damm in scenografinja: Sara Slivnik

Igrata: Brane Vižintin, Jelena Ždrale k. g. (violina)

Avtorica videa: Vesna Krebs

Kostumografinja: Jelena Proković

Avtorica glasbe: Jelena Ždrale

Glasbeniki: Nino de Gleria- kontrabas, miksanje in mastering, Boštjan Gombač – klarinet, alt klarinet, zvončki, pojoča žaga, Joži Šalej – harmonika, Luka Ropret – kitara

Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta

Lutkovna miniatura likovno podobo in tematske motive izhodiščne slikanice izvirno predela v meta-gledališko situacijo, kjer se zgodbe in časovne površine združijo v utrinku samotnega večera ter z risarjevo domišljijo vsakdanje reči zaživijo v nenavadnih oblikah in presenetljivih izpeljavah. Uprizoritev tke pripoved brez besed, v domišljenem vizualnem okolju risarjeve sobe s slikovitim ambientom in pridihom pravljičnega ter starinskega šarma, v spoju žive glasbene govorice in domiselnih uprizoritvenih rešitev, kjer z animacijo likovnih in predmetnih prvin realno in fantazijsko dobita enak status resničnega. Dobrodušno igriv pogled in iskriva presenečenja zaznamujejo drobno zgodbo velikih človeških razsežnosti, ki podčrtava moč domišljije, da nam odpira vrata v svet in do drugega.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za scensko glasbo (Jelena Ždrale) na 12. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2023
osamljenost – prijateljstvo – staranje40 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 4 do 9 let

Palčica

Lutkovna predstava

Palčica Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Palčica se je v kanon evropske otroške književnosti zapisala kot ena nežnejših in svetlejših zgodb Hansa C. Andersena. Vse se začne s semenom in željo, da bi iz njega nekaj zraslo. Seme vzklije in zraste v cvet. Iz njega stopi majhno bitje, polno vihrave radovednosti. Bitje, ki ni večje kot palec. Kljub njeni drobnosti pa svet do Palčice ni nič bolj prizanesljiv. Potem ko jo ugrabi Krastača za ženo svojemu sinu, Palčica zbeži in pristane pri Hroščinjah, ki se norčujejo iz njenega videza. Ko nastopi zima, se zateče k starejši Miši in ji v zameno za posteljo in streho nad glavo pomaga pri hišnih opravilih. V brlogu je toplo in udobno, Palčici ne manjka nič. Ali pač.

Soavtorici adaptacije po prevodu Silvane Orel Kos: Maja Kunšič, Tajda Lipicer

Režiserka: Maja Kunšič

Dramaturginja: Tajda Lipicer

Avtorica likovne podobe in scenografka: Zala Kalan

Avtorica glasbe: Zvezdana Novaković

Kostumografka: Tina Kolenik

Oblikovalka svetlobe: Maša Avsec

Lektorica: Maja Cerar

Lutkovna tehnologa: Žiga Lebar, Zala Kalan

Igra: Maja Kunšič

Vodji predstave in oblikovalca zvoka: Emil Koprivc, Damir Radončić

Producentka: Alja Cerar Mihajlović

Lučno vodstvo: Maša Avsec, Danilo Korelec

Scenski tehnik: Iztok Vrhovnik

Izdelava lutk, scene in kostumov: Zala Kalan, David Klemenčič, Žiga Lebar, Sandra Birjukov, Monika Colja, Olga Milić

Tehnična pomoč: Mitja Vasič

Med semeni in glasbo v intimni postavitvi ob pripovedovanju avtorice in animatorke zraste zgodba Palčice, majhne deklice v velikosti palca, ki se tekom potovalne dramaturgije ne sreča le z vrsto živalskih likov, temveč z dinamično in raznoliko vizualno podobo ter lutkovno tehnologijo. V precizni izvedbi uprizoritev spretno posega po različnih medijih, postopoma plasti uprizoritvene elemente in nenehno preseneča z izvirnimi scenografskimi in lutkovnimi domislicami. Končni spoj, ki vključuje tudi premišljeno minimalno adaptacijo izvirne pripovedi, ponuja magično čutno doživetje, polno impulzov za lastno domišljijsko pravljično potovanje.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
raznolikost – sprejemanje drugačnih – pomoč nekomu v stiski – narava40 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 4 do 9 let

Povodni mož Ambrož

Dramska predstava, Glasbena predstava, Plesna predstava

Povodni mož Ambrož Plesni Teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Glasbena predstava, Plesna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Ambrož živi v svetu, v katerem ni nobenih strojev, nobenih tovarn in trgovin. Iz dolgočasja nagaja ribičem in se igra z vodnimi živalmi in predmeti, ki jih v njegovo jezero vržejo ljudje na kopnem. Starša sta mu naročila, da si mora nujno poiskat ženo, saj se sicer njihov rod ne bo nadaljeval. Odpravi se na kopno, kjer pa je svet zelo drugačen. Tamkajšnji ljudje nosijo obleke in namesto vode pijejo čudne tekočine.

Ne upa se približati nobeni kopenski ženi, dokler ga ena ne prosi, da bi ji odmašil odtok, skozi katerega spušča vso nesnago iz svoje hiše naravnost v reko. Ambrožu se to ne zdi prav, a če se ji hoče prikupit, mu ne ostane drugega, kot da ji pomaga.

Avtorstvo, koreografija in režija: Natalija Manojlović Varga

Soavtorstvo, avtor besedila in soustvarjanje: Andrej Rozman Roza

Avtorska glasba in izvedba: Blaž Celarec

Glasbenik na posnetku: Joži Šalej

Soustvarjanje in izvedba: Barbara Kanc, Katarina Barbara Kavčič, Tines Špik, Andrej Rozman k.g.

Scenografija: Sara Slivnik

Kostumografija: Vasilija Fišer

Oblikovanje svetlobe in tehnične rešitve: Janko Oven

Izdelava kostumov: Vesna Novitovič

Oblikovanje in izdelava mask: Alja Sušnik, Tinka Prpar

Asistentka scenografije: Maruša Mali

Kreativna producentka: Katja Somrak

Plesno-gledališka uprizoritev temo povodnega moža izpiše povsem na novo, kot ljubezensko zgodbo z ekološko in družbeno noto. Osnovno dogajanje začrta z jedrnatim pripovedovanjem, odrski prostor pa odmeri predvsem bogastvu uprizoritvenih oblik in izoblikuje dinamično ter večplastno odrsko celoto, ki se odlikuje po gibalni, zvočni in vizualni igrivosti. Domiselna raba scenografskih elementov in zvočil ter pestrost impulzov in asociacij v koreografski ter vizualni podobi podpirajo ustvarjalno dojemanje umetniških izrazil, s katerimi uprizoritev zarisuje Ambroževo pot ter življenje in odnose v podvodnem ter kopenskem svetu – polno domišljije v poteku in z relevantnimi indici na problematične plati naše družbe.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ekologija – ženitev – povodni svet – onesnaženost – narava
Delavnica po predstavi je namenjena ljubiteljem gledališča ne glede na starost. Načrtovana je kot vodeni praktični ogled skozi elemente gledališke predstave. Udeleženci lahko otipajo luskinasti kostum, zaigrajo na glasbilih, narejenih prav za to predstavo, naučijo se kakšne koreografije in sodelujejo v pogovoru o problemih, ki jih odpira predstava.
45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 365 184katja.somrak@ptl-lj.siKatja Somrak
od 4 do 7 let

Rumi in kapitan

Lutkovna predstava

Rumi in kapitan Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Upokojeni kapitan Adrijan ima končno čas, da se odpravi na dolgo plovbo. Za posadko si izbere zvesto psičko Rumi in razvajeno mačko Abo. Trmast in godrnjav se požvižga na nasvete galeba, ki ga svari pred nevihto, in izpluje. Mirna morska gladina se kmalu spremeni v razburkane valove in kapitan krmilo prepusti neustrašni Rumi, sam pa, skupaj z mačje lenobno Abo, utone v globok sen. Nevihta jih potiska proti otoku, na katerem se skrivata pregnanca, prestrašena otroka z mačkonom Juzdahirjem. Sprva nejevoljen kapitan ob stiku z izgubljenima otrokoma spremeni svoj nergaški pogled na svet in nenavadni skupinici nesebično pomaga.

Saša Pavček nas v otroški pesnitvi Rumi in kapitan povabi na plovbo po gladini življenjskih preizkušenj, kjer valove strahu, godrnjanja in sebičnosti premaga mirna gladina poguma, srčnosti in ljubezni.

Režiserka, avtorica likovne podobe in priredbe: Eka Vogelnik

Igrata: Dunja Zupanec in Miha Bezeljak

Dramaturginja: Tanja Lužar

Lektorica: Metka Damjan

Avtorica glasbe: Brina Vogelnik

Glasbeniki: Luka Ropret (kitara, ukulele, balalajka), Blaž Celarec (tolkala) in Nino de Gleria (kontrabas)

Izdelovalka kostumov za lutke: Mojca Bernjak

Izdelovalci lutk in lutkovni tehnologi: Mitja Ritmanič, Aleksander Andželovič in Eka Vogelnik

Izdelovalci scene in scenskih elementov: Eka Vogelnik, Lucijan Jošt, Urban Saletniger, Branko Caserman, Darka Erdelji in Daša Filipovski

Tehnični oblikovalec zvoka: Nino de Gleria

Oblikovalec svetlobe: Gašper Bohinec

Oblikovalec zvoka: Jure Auguštiner

Klasična lutkovna miniatura preplete utrinek vsakdanjega življenja kapitana in njegovih živalskih spremljevalcev ter zgodbo begunske realnosti. Izhodiščno pesnitev v skrajšani obliki dovolj spretno približa mlajšim gledalcem in kljub težki temi dogajanja ne dramatizira, temveč do pomorske dogodivščine v viharnih okoliščinah pristopa s prisrčno neposrednostjo ter poudari predvsem odnos do drugega, pomoč in skupnost vseh živih bitij. Uprizoritev napolnjuje bogastvo jezika, hudomušnost kapitana in živalskih likov, glasbena razgibanost in songi, v pristopu pa jo zaznamuje pogled, ki zmore ostre robove življenja odeti v pomirjujoči objem človeškosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
drugačnost – vzroki in posledice pregnanstva – odnos do sveta – pesnitev in slikanica – klasične lutkovne tehnologije
Pogovor po predstavi, izvaja: Tanja Lužar

Trajanje 30-45 minut, dolžino in teme zmeraj prilagodimo starosti udeležencev.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 4 do 8 let

Tjulenj

Lutkovna predstava

Tjulenj Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Iz papirnate krajine na odru vznikne življenje v spreminjajočih se oblikah. V igro podob in zvokov se ulovijo vtisi naravnega in prvinskega življenja: atmosfere severnega sija, dinamične scene lova na jelene, zvoki theremina in kompozicije večglasnega petja. Vanjo vstopa tudi moderna civilizacija, ki ta svet ogroža. Tam, kjer se danes razprostirajo mesta, so nekoč namreč drseli v morje ledeniki. Kjer se danes gnetejo trume avtomobilov, so nekoč na sever bežale črede losov, ki so jim sledili Laponci.

Režiser in avtor predstave: Matija Solce

Avtor likovne podobe in scenografije: Brane Solce

Dramaturginja: Jelena Sitar Cvetko

Asistentka režije: Tjaša Bertoncelj

Avtorica glasbe: Zvezdana Novaković

Igrajo: Miha Arh, Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic, Filip Šebšajević k. g., Zvezdana Novaković k. g.

Z izvirno scensko, animacijsko in glasbeno zasnovo Tjulenj uprizoritveno situacijo začrta kot povabilo k opazovanju in raziskovanju daljne dežele, pri čimer se naslanja predvsem na vizualne podobe in zvočnost inuitske kulture ter okolja. Uprizoritev kot delovni material odlično uporabi papir in njegove možnosti transformacij. Iz scenografije čarobne papirnate krajine s precizno animacijo vznikajo živalske in človeške figure, posamične impresije in drobne prigode. Vlogo pripovedne niti prevzame glas izvajalcev, z igrivimi, nenavadnimi in skrivnostnimi oblikovnimi pojavi podčrtan kot prehod v čudežnost bivajočega in okrepljen kot vezivo skupnosti. Kompozicija dogodka je živa, sočasna, eksperimentalna in vključujoča; priklicuje domišljijo in svež pogled na oblike življenja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ekologija – narava55 minutintelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 4 do 7 let

Trnuljčica

Lutkovna predstava

Trnuljčica Mini teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Trnuljčica je pravljica o deklici, ki se je zbodla na vreteno in jo je doletelo prekletstvo zlobne vile. Zaspala je za sto let in rešil jo je lahko le pogumen kraljevič. Čeprav zgodba o zlobni vili zveni kruto, bodo pravljice vedno popularne v vsakodnevnih življenjih naših najmlajših. Te zbujajo domišljijo in vplivajo na razmišljanje, ter učijo o dobrih in zlobnih namenih ljudi.

V predstavi, ki je zamišljena kot monopredstava za enega igralca, se srečamo z zanimivim vizualnim pristopom, ki vključuje več kot sto let stare lutke in jih postavi v povsem sodobno kompozicijo.

Režiser: Robert Waltl

Igra: Jose

Scenograf: Mark Požlep

Lutke: neznani avtor iz Češke, 19. stol.; Trnuljčica, Ledenka, Leteči konj: Jože Lašič; Žaba: Robert Smolik

Dramaturginja: Nika Korenjak

Glasba: Žigan Krajnčan in Lojze Krajnčan

Tehnolog: Mitja Ritmanič

Kostum: Michael Ross

Trnuljčica je predstava manjšega formata, ki stare miniaturne lutke, marionete na žici, oživi v uprizoritvenem okolju s sodobnim pridihom, z dinamično izpeljavo enega samega izvajalca, ki tekoče vodi animacijo vseh likov in upravlja z odrskim kontekstom. Minimalizem lutkovne podobe dopolnjujejo čarobnost scenografije na namizni ploskvi, poigravanje z zvočnostjo in slikovite glasbene krajine, s katerimi uprizoritev ustvarja polno atmosfero, pri tem pa se naslanja na klasično moč zgodbe in učinkov gledališke govorice, ki tudi v svoji elementarnosti pričarajo prepričljivost in magičnost pravljičnega.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
klasičen tekst za otroke – kreativnost – marionete 45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 314 414info@mini-teater.siRobert Waltl
od 4 do 7 let

Vrvica, ki je rešila svet

Pripovedovalska predstava, Interaktivna predstava

Vrvica, ki je rešila svet KUD Transformator, , Osrednjeslovenska Pripovedovalska predstava, Interaktivna predstava 3_5, 5_8
Predstava Vrvica, ki je rešila svet obuja tradicionalni način pripovedovanja zgodb s pomočjo figuric iz vrvice. Pripoved izhaja iz bogate inuitske mitologije in otroke popelje od nastanka sveta pa vse do današnjih dni. Ves ta čas sožitje ljudi z naravo spremljajo Kalupaliki, bitja iz inuitske mitologije z zeleno kožo in dolgimi kremplji, pol ribe pol ljudje. Kalupaliki v zgodbi varujejo naravo in skrbijo za ravnovesje med njo in človekom, s svojo grožnjo pa opozarjajo, kako nevarno je, če se ravnovesje poruši. Predstava skozi starodavno pravljico nagovarja gledalce, naj se zavejo nevarnosti, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, in kaj lahko sami naredijo, da do nje ne bi prišlo.

Režiser in avtor besedila: Jaka Andrej Vojevec

Izvajalci: Barbara Polajnar, Jaka Andrej Vojevec in Danijela Zajc / Jan Franc Podbrežnik

Dramaturginja: Urša Adamič

Stiki z javnostjo: Anamarija Nađ, Jelka Šutej Adamič

Produkcija: KUDTransformator, Barbara Polajnar

Foto: Amadej Canjuga

Video in oblikovanje: Urša Rahne

Izvirna zasnova uprizoritve najde jasno sidrišče v inovativni rabi vrvice kot povezovalnega elementa vsebine zgodbe, samega dejanja pripovedovanja ter širitve pripovednega okvira z animacijo, senčnim gledališčem, igro in interakcijo, ko vrvica postane rekvizit, lutka in scenski element. Uprizoritvena situacija klobčič pripovedi spretno razvija med pravljico iz preteklosti in realnostjo današnjega vsakdana, živo naslovitev problemskih vidikov preplete s humorjem in tke verze z bogatim besediščem. Čeprav je izpeljava mestoma neizbrušena in didaktična, vseskozi ohranja napetost zgodbe in ustvarjalni naboj neposredne komunikacije, prepričljive tako v sporočilnosti izraza kot pri (p)odpiranju domišljije.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
okoljevarstvo – solidarnost – enakopravnost spolov – zdrav življenjski slog
Figurice iz vrvice: izurite prste in izdelajte najljubšo figuro iz vrvice.

Oblečene figurice: enostavne figure iz predstave boste lahko po želji oblekle_i z uporabo odpadnega tekstila.

Delavnica izolacije DNK : izolirajte svoj DNK in bodite pripravljene_i na prihodnost.

Izvajalec: KUD Transformator; trajanje: 30 minut
45 minutgibalno_ovirani051 335 329transformator.toslo@gmail.comBarbara Polajnar
od 4 do 9 let

Zadnji ulov

Lutkovna predstava, Interaktivna predstava, Ulična predstava

Zadnji ulov Gledališče Ane Monro, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava, Interaktivna predstava, Ulična predstava 3_5, 5_8, 8_12
Ali v morju že plava poslednja riba? Je to orada? Morda brancin ali cipelj? In kaj storiti z njo, ko jo ulovimo: jo speči in pojesti, nagačiti in obesiti, ali poslati v dar bogovom morja?

Interaktivna predstava Zadnji ulov z igralci na hoduljah, odlično glasbo ter atraktivnimi kostumi, rekviziti in scenskimi elementi (prava ribiška ladja, velika lutka), ki so izdelani iz recikliranih odpadnih materialov, na zabaven način interpretira pereč aktualen problem totalnega izlova rib in vse večje onesnaženosti morij z odpadno plastiko, ter ozavešča o tej tematiki, ki zadeva celotno človeštvo in ves planet – če se tega zavedamo, ali ne.

Scenarij, režija: Goro Osojnik

Besedila: Polona Prosen

Glasba: Goran Završnik

Lutke, animacija: Brane Solce

Kostumografija: Tina Žen

Scenografija: Majda Krivograd

Pevska vodja: Tea Vidmar

Kostumi: Tina Žen

Izdelava ladje: Anže Kreč, Majda Krivograd, Tina Žen

Strokovna sodelavka: Katarina Trstenjak

Nastopajoči: Anja Bezlova, Goran Završnik, Ema Herlec, Mistral Majer, Sanja Gorišek, Urška Opeka, Matjaž Ocvirk

Zadnji ulov s spretno vključitvijo gledalcev v celostno uprizoritveno situacijo in živahno razgibanim dogajanjem nevsiljivo razpira tematiko človekovega odnosa do narave ter drugih živih bitij. Idejno zasnovo skupnega življenjskega prostora podčrtuje s premišljeno vpeljavo interaktivnosti in domiselnimi recikliranimi kostumi ter scenskimi elementi. Z uravnoteženim prepletom igre, animacije in pesmi ter izvedbeno igrivostjo je uprizoritev pestra v rabi uprizoritvenih sredstvih in iskriva v neposredni komunikaciji. Ob tem pa jasno izhodiščno vprašanje razvije skozi nazorno, a stvarno zgodbo brez poenostavitev ter izlušči v konkreten problemski nagovor mladih gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
Onesnaženost okolja – ozaveščanje o lastni vlogi pri ohranjanju planeta 40 minut gibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 723 146goro.anamonro@gmail.comGoro Osojnik
od 4 do 8 let

Zrcalce, zrcalce, požrla te bom

Dramska predstava

Zrcalce, zrcalce, požrla te bom Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 3_5, 5_8
Nekega jutra, ko se babica in dedek zbudita, ugotovita, da nista več v svojem stanovanju. Kaj se zgodi, ko ugotovita še, da sta brez knjig pobrkljala vse zgodbe in pravljice? Zamešala sta pravljična števila in prave barve, pa pravljične like in pravljične dežele. Edini način, da se bosta pravi čas vrnila v svojo dnevno sobo s čajem in pravljičnimi knjigami, je, da pustita svoji bogati domišljiji prosto pot in najdeta svojo pravljico. Gledalci se skupaj z babico in dedkom, izkušenima bralcema pravljic, podamo na napeto in dinamično gledališko potovanje skozi labirint pravljičnih ugank in vprašanj, nalog in preizkušenj.

Igrata: Maja Končar, Zvone Hribar

Režiser: Luka Marcen

Dramaturginja: Eva Kraševec

Scenograf: Branko Hojnik

Kostumografinja: Ana Janc

Avtor glasbe: Martin Vogrin

Lektorica: Tatjana Stanič

Oblikovalka svetlobe: Mojca Sarjaš

Svetovalka za gib: Tinkara Končar

Uprizoritev vzpostavi v vizualni podobi in dogajanju živahen odrski svet, ki v vsakdanje življenje vnese prvine pravljičnega. V zgodbi si izposoja in pregnete like ter motive znanih pravljic, dnevna soba pa postane prostor nenavadnih izginotij, čudežnih dogodkov in razigranih zmešnjav. Uprizoritev se sproščeno giblje med realnim in domišljijskim ter med komičnimi elementi in napeto dramo. Obenem prinaša generacijsko senzibilnost s protagonistoma, karakterističnima likoma babice in dedka, a polnima vitalnosti, s katero izrisujeta moč pravljic, lepoto domišljije in čudežnost življenja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
pravljični svet in resničnost, pravljična števila, odnosi – prijateljstvo, čustva – strah, domišljija
In pravljica naj se rodi – gledališka delavnica (po dogovoru)

Najbolj razburljive pravljice so tiste, pri katerih se sami odločimo, kdo je njihov junak ali junakinja in kaj se v njih dogaja. S pomočjo Gledališkega lista predstave mladi gledalci sami postanejo ustvarjalci zgodb. Delavnico lahko za manjše skupine izvedemo v Drami.

Trajanje: 30-60 minut
45 minutgibalno_ovirani041 311 105spela.sinigoj@drama.siŠpela Šinigoj
od 5 do 11 let

Čarovnik iz Oza

Dramska predstava

Čarovnik iz Oza Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 5_8, 8_12
V priredbi Jere Ivanc je čarobna dežela Oz metaforično in alegorično preizpraševanje o smislu življenja, predvsem pa o iskanju doma, ki ga v sebi nosi vsak posameznik. Skozi estetsko izčiščeno in na gib osredotočeno dramsko predstavo se dežela Oz izrisuje kot prispodoba Dorotejinih dvomov in strahov, njenega prepričanja, da ni popolna, in njenega iskanja odgovorov na vprašanja, ki se kot tornado vrtinčijo skozi njene misli. Na poti do vseprisotnega Oza novopečeni prijatelji, premagujejo ovire in razpletajo čarovnije hudobne vešče ter se vzpostavljajo in razvijajo v celostne osebe.

Režiserka: Yulia Roschina

Scenografka in kostumografka: Vasilija Fišer

Dramaturg in asistent režiserke: Ivan Loboda

Igrajo: Zala Ana Štiglic, Jan Bučar, Ana Hribar, Matej Zemljič, Nina Ivanič, Matevž Müller, Filip Šebšajević k.g., Jernej Kuntner

Skladatelj: Vasko Atanasovski

Koreografka: Ana Pandur Predin

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Obikovalka maske: Alja Sušnik

Lektorica: Alida Bevk

Mentorica petja: Nataša Nahtigal

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Aca Ilić

Uprizoritev Dorotejino potovanje po deželi Oz postavi s produktivnim spojem izčiščenosti in sugestivnosti tako v vsebinski priredbi kot scenskem okolju, s čimer nevsiljivo izpostavi ključne pomenske aspekte zgodbe ter v odrskem dogajanju ves čas priklicuje njegovo alegorično plast. Gledalce zapelje v homogen pripovedni tok, razgiban z raznovrstnimi liki, songi, gibalno izpovednostjo in čustveno napetostjo na pravih mestih. Simbolna govorica odrske podobe s čarobnimi svetlobnimi učinki in slikovitost glasbenih krajin oblikujejo poetično atmosfero notranjih iskanj, kjer se konkretne preizkušnje protagonistke in njenih sopotnikov kažejo kot osebni izzivi na poti odraščanja in spoznanj.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
dom – prijateljstvo – sreča60 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 10 let

Čarovnik iz Oza

Dramska predstava, Glasbena predstava

Čarovnik iz Oza Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška Dramska predstava, Glasbena predstava 5_8, 8_12
Dorotejo ujame tornado, ki jo pripelje v čudovito in sanjsko deželo Oz. Kljub očarljivosti omamne dežele Doroteja čuti domotožje po ljubeči teti in stricu, zato se želi vrniti domov. A vrnitev ni tako preprosta. Najprej mora prepešačiti pol dežele do glavnega čarovnika Oza, edinega, ki ji lahko pomaga. Na poti sreča še Strašilo, ki nima možganov, in ga povabi zraven. Nato se jima pridružita še Pločevinasti človek brez srca in Lev brez poguma. Vsi trije gredo z junakinjo po tisto, kar jim manjka, da bi našli srečo in zadovoljstvo. Zgodba je čez noč postala uspešnica in v obliki muzikala kmalu doživela prvo uprizoritev na broadwayskih odrih, najbolj pa jo poznamo po filmu Čarovnik iz Oza režiserja Victorja Fleminga iz leta 1939 ter po pesmi Over the Rainbow.

Avtor priredbe in režiser: Miha Golob

Avtor songov: Jani Kovačič

Avtor glasbe: Boštjan Gombač

Dramaturginja: Tereza Gregorič

Lektor: Srečko Fišer

Kostumografka: Jelena Proković

Scenografka: Petra Veber

Koreografa: Nastja Bremec, Michal Rynia

Oblikovalec luči: Samo Oblokar

Izvajalci: Anuša Kodelja, Jože Hrovat, Dušanka Ristić, Peter Harl, Matija Rupel, Medea Novak, Ana Facchini, Arna Hadžialjević, Blaž Valič

Zgodbo o deklici Doroteji, ki jo tornado odnese v sanjsko deželo Oz, sodobni otroci in njihovi starši poznajo predvsem po njeni znameniti in privlačni filmski upodobitvi. Dramskoglasbena uprizoritev, ki je postavljena na izčiščeno, vizualno dognano in obenem izrazito funkcionalno prizorišče, po eni strani sledi zgodbi izbrane predloge in njenim temeljnim vsebinskim premisam, po drugi pa spodbudi otrokovo domišljijo ter krepi njegov čut za vrednote, kot so prijateljstvo, sodelovanje in pogum.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
prijateljstvo – odraščanje – samostojnost – drugačnost – sprejemanje70 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani05 335 22 04, 051 634 946organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 5 do 8 let

Galop

Lutkovna predstava

Galop Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Predstava govori o dečku, ki živi na kmetiji blizu mesta. Poleg drugih domačih živali imajo na kmetiji tudi mladega konja. Nekega dne gre deček z družino na sejem in tam nepričakovano vidi konjske dirke. Zmagovalec za nagrado prejme velik svetleč pokal! V dečku se zbudi neustavljiva želja po zmagi. Da bi lahko nekega dne tudi sam nad glavo dvignil takšen pokal, začne s svojim konjem vztrajno trenirati. Uprizoritev tematizira pomen prijateljstva v nasprotju z neustavljivo željo po zmagi. Koliko je vredno žrtvovati, da bi dosegli svoj cilj?

Avtorja: Tin Grabnar, Ana Duša

Režiser: Tin Grabnar

Avtorica likovne podobe: Eva Mlinar

Scenografka: Sara Slivnik

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Kostumografka: Tina Bonča

Oblikovalec luči: Gregor Kuhar

Lektorica: Maja Cerar

Lutkovni tehnologinji: Polona Černe, Zala Kalan

Asistentka režiserja: Jana Nunčič

Nastopajo: Miha Arh, Maja Kunšič, Iztok Lužar, Gašper Malnar

Vodja predstave, oblikovalec zvoka: Luka Bernetič

Producentka: Alja Cerar Mihajlović

Lučni vodja: Gregor Kuhar

Scenski tehnik: Kemal Vrabac Kordiš

Vodja delavnic LGL: Zoran Srdić

Izdelava lutk: Polona Černe, Zala Kalan, Olga Milić, Iztok Bobić, Brina Fekonja, Nastja Miheljak, Sangara Perhaj, Laura Krajnc, Katarina Planinc, Klavdija Jeršinovec, Lina Oražem, Iza Ambrožič Simončič

Izdelava scene in rekvizitov: David Klemenčič, ključavničarstvo Uroš Mehle s. p., Mateja Šušteršič, Gregor Kuhar, Artiko podjetje za digitalizacijo podob d.o.o.

Šivanje kostumov: Marjetka Valjavec

Gledališki jezik Tina Grabnarja v uprizoritvi Galop odlično oblikuje razmerje med medijem in vsebino, ki izbiro lutkovne tehnike in njenega materiala neposredno povezuje s tematskim okvirjem zgodbe. S senčnim gledališčen je pred nami ustvarjena vrhunska, dovršena, natančno animirana in dinamično v živo zvočno opremljena odrska iluzija, ki nas transportira v čas prvih filmskih poskusov in nemega filma in konstruira jasno fiktivnost, hkrati pa omogoča dinamično menjavanje uprizoritvenih prostorov in situacij. V zgodbi malega dečka in njegovega (dirkalnega) konja Grabnar v sodelovanju z Ano Duša nadalje gradi ustvarjalni opus s poudarkom na odnosu med človekom in biotskim svetom okoli njega, ki tokrat pronica skozi ob premisleku o vsakdanji vlogi živali, ki je prepogosto vezana na vseprisotno gonjo po več in na izkoriščanje, ki zaznamuje trenutni turbokapitalizem, ne pa na sočutje, prijateljstvo in družno sobivanje.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
prijateljstvo – želja po uspehu – individualizem – sočutje40 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 9 let

Hrestač

Lutkovna predstava

Hrestač Mini teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 3_5, 5_8, 8_12
Predstava Hrestač je narejena po klasični pripovedki pruskega avtorja E.T.A. Hoffmana Hrestač in Mišji kralj. Boter Drosselmeyer deklici Marie pripoveduje pravljico. Pred davnimi časi je hudobna kraljica Mišilda na malo princeso priklicala prekletstvo. Da bi jo osvobodil prekletstva, je Hrestač postal tak, kot ga poznamo: lesena spaka, ki razen trenja orehov ne zmore ničesar drugega. Deklica Marie ne more razumeti, zakaj je kraljeva družina kar pozabila na Hrestača in mu ni pomagala. Sprašuje se, če ima morda res nekaj skupnega s princeso iz pravljice.

Avtorica dramatizacije: Alena Ivanušenka

Režiser: Aleksander Januškévič

Oblikovalka lutk in kostumov: Ljudmila Skitovič

Scenografa: Aleksander Januškévič in Ljudmila Skitovič

Skladatelj: Andrej Jevdakimav

Igrajo in animirajo: Lina Akif, Tadej Pišek, Luka Bokšan

Uprizoritev realnost božičnega večera in otroško domišljijo splete v samosvoj, fantastičen odrski svet. Vizualna podoba igrač-lutk, videa in kostumov ter režijski pristop do prostora in igre izoblikujejo dobrodošlo, za ščepec čudaško in groteskno čutno podobo ter vzdušje, ki se ne izogiba temačnemu in strašljivemu, vendar je v uprizoritvenih prijemih vselej tudi humorno in igrivo. Jasna ideja odrske adaptacije Hoffmanove pripovedke deklici protagonistki zastavlja odgovornost in v tem podpira njen – in gledalčev – etični čut, smelost in moč, obenem pa z izvirno estetsko naravnanostjo subtilno vodi skozi notranji svet strahov in drugih občutij do končne razrešitve.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
klasičen tekst za otroke – kreativnost – različne lutkovne tehnike – strpnost do drugačnega 50 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 314 414info@mini-teater.siRobert Waltl
od 5 do 12 let

InterKlepec

Pripovedovalska predstava, Interaktivna predstava

InterKlepec Bivak KŠTD, Kulturno umetniško društvo Adapter, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Pripovedovalska predstava, Interaktivna predstava 5_8, 8_12, 12_14
InterKlepec je interaktivna, interžanrska, intergeneracijska in intermedijska predstava. Gre za animiran improvizacijsko, glasbeno, pripovedovalski dogodek, v katerem se glasbenik Žiga Golob, ilustrator dr. Horowitz ter pripovedovalec Rok Kušlan skupaj lotijo ljudskega junaka Petra Klepca, katerega zgodbo je zapisalo več avtorjev.

Izvajalci mešajo Rudežev, Čaterjev, Bevkov in Cankarjev zapis ter publiko povabjo k soustvarjanju povsem nove verzije Petra Klepca. Rezultat interakcije med publiko in ustvarjalci je vsakič drugačen InterKlepec. Nastalo zgodbo Rok nato poda ob glasbeni spremljavi Žige in likovni upodobitvi dr. Horowitza, ki seveda prav tako nastajata po nareku obiskovalcev.

Glasbenik: Žiga Golob

Ilustrator: Ciril Horjak aka dr. Horowitz

Pripovedovalec: Rok Kušlan

Izvršna producentka: Mojca Zupanič

InterKlepec zgodbo o Petru Klepcu uokviri v specifičen format, v katerem se prepletejo pripoved, risba in glasba, predvsem pa ga zaznamuje živost in nepredvidljivost dogodka, ki ga sooblikujejo gledalci s svojimi predlogi in izbirami med različnimi verzijami zgodbe. Sproščenost situacije predstava premišljeno kombinira z usmerjenim vodenjem ter se spretno giblje med pripravljenim gradivom in improvizacijo na odzive gledalcev. Njihovo sodelovanje in domišljijo spodbuja tudi v živo nastajajoča likovna upodobitev, mestoma hudomušna materializacija podanih predlogov. Z zaključno izpeljavo nastale ilustrirane pripovedi ob zvočni spremljavi glasbenika in občinstva se InterKlepec zaokroži kot komunikativna družabna igra, polna lahkotnega ustvarjalnega toka, živahne in iskrive skupne kreacije.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
Peter Klepec – ljudsko slovstvo – vile – Turki – Krsnik
Možnost izvedbe delavnic s posameznimi izvajalci predstave in nastanek nove končne uprizoritve.
50 minut041 924 515kultura_org@yahoo.comMojca Zupanič
od 5 do 9 let

Kako zorijo ježevci

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Kako zorijo ježevci Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava, Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Ježevec Helge pravzaprav ne ve, kdaj ježevec dozori … Toda ko pade s češnje, se nenadoma znajde v kolesju nenavadnih in prismuknjenih prizorov. V družbi ježevke Nikozije raziskuje svet prebrisanih in prikupnih živali, ki počnejo vse to, kar počnemo ljudje: slikajo, se zaljubljajo, pojejo, lenarijo, šofirajo, nakupujejo in pometajo. Helge in Nikozija počneta same zanimive reči: iščeta spomin, ki bi se ju močno držal za tačko, se hladita na bodicah, lovita sladolede, poslušata koncerte, si za rojstni dan pošiljata telegrame in se zabavata ob norčavih dogodivščinah z drugimi živalmi. Z bliskovitim mungom, ki vedno zamuja, pa z opotekajočim goriležem na motorinu. Medtem ko se v tem razgibanem svetu, ki je včasih brez logike in smiseln le samemu sebi, odvijajo takšne in drugačne prigode, podlasec Svit (pometalec in pisatelj hkrati) vseskozi vztrajno pometa črke in jih zbira … Saj se le z njimi naša predstava zdaj končno lahko zares začne.

Režiser: Bojan Labovič

Avtor likovne podobe: Damijan Stepančič

Dramaturginja: Zala Dobovšek

Avtor glasbe: Vasko Atanasovski

Lektorica: Metka Damjan

Oblikovalec zvoka: Mitja Pastirk

Oblikovalec svetlobe: Urban Kolarič

Lutkovni tehnolog: Primož Mihevc

Izdelovalci lutk in rekvizitov: Darka Erdelji, Mojca Bernjak,Primož Mihevc

Kostumografka in izdelovalka kostumov: Mojca Bernjak

Izdelovalca scenskih elementov: Lucijan Jošt,Igor Vidovič

Izvajalci: Uroš Kaurin, Dunja Zupanec, Danilo Trstenjak

Niz kratkih zgodb, ki v pronicljivih besednih igrah izluščijo nepričakovane preobrate in vsakdanje prigode nenavadnih živali zasukajo v neobičajni perspektivi, je uprizorjenih z gledališko polnokrvno ustvarjalno domišljijo. Tu ni klasične strukture dogajalnega razvoja in smiselno zaokrožene pomenskosti. Zabavne situacije, srečanja, domislice in paradoksi sooblikujejo podobo sveta kot igrišča, v katerem si prostor enakovredno delijo živali, ljudje, narava in predmeti. Razigrano dogajanje v peskovniku in okoli njega je polno humornih prebliskov in presenečenj ter navdušujoče v prepletu animacije in giba, domiselni podobi lutk, celostno usklajeni vizualni in glasbeni podobi. Ob tem odlično prepleta vtis spontane igrivosti z natančnostjo izvedbe pri lovljenju smislov in nesmislov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
absurd v otroški književnosti – raznolikost sveta, običajev in živih bitij – vrste lutk – ustvarjalnost z reciklažo
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
40 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 9 let

Kekec

Plesna predstava

Kekec Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Plesna predstava 5_8, 8_12
Iz domače vasi ob vznožju ene izmed planot Julijskih Alp se trije prijatelji – Kekec, Rožle in Mojca – odpravijo na izlet. Njihovo idilo zmoti prihod zeliščarice Pehte v spremstvu velikega ovčarja Volka. Rožle je od strahu zbežal, Kekec pa se je Pehti uprl. Da bi obvaroval Mojco, Kekec zamoti Pehto. Ko ga ta naposled ujame, ga zaklene v svojo kaščo, ključ pa skrije. Medtem ko Kekec spoznava nenavadni Pehtin »laboratorij«, se spoprijatelji z Volkom, ki mu prinese ključe. Kekec iz Pehtine kajže vzame še zdravilo za Mojco, nato pa pohiti proti njeni domačiji. Po le nekaj kapljicah zdravila Mojca spregleda, prijatelji pa se spet veselo prepustijo otroškim nagajivostim.

Avtor koncepta in koreograf: Edward Clug

Soavtor koncepta: Boštjan Narat

Avtorji glasbe: Katalena

Izvajalci: solisti in baletni ansambel Opere in Baleta SNG Maribor

Otroški balet prepričljivo izoblikuje življenje in okolje ponarodelega junaka ter z jasno glasbeno in koreografsko avtorsko vizijo stari planinski pripovedi vdihne sodobno preobleko. Stroga vsebinska zamejitev in izčiščenost zgodbe, pa tudi minimalistična scenografska zasnova pozornost usmerjajo na dinamično gibalno in glasbeno podobo, ki vseskozi vstopata v živahen in igriv dialog. Predstava like in dogajanje izriše z navihanim, karakterno izpovednim in komunikativnim, mestoma duhovitim plesnim jezikom, ki mlade gledalce podpira v senzibilnosti za plesno govorico. Dogajalni ritem in radoživ duh pogumnega dečka podpirajo tudi glasbeni komadi s privlačno udarnim nabojem sodobnih aranžmajev nekaterih poznanih motivov Kekčevih napevov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – sprejemanje drugačnosti – ljubezen do živali50 minutgibalno_ovirani02 250 61 35darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 5 do 8 let

LOV-SREČE-LOV-SREČE-LOV

Plesna predstava, Interaktivna predstava

LOV-SREČE-LOV-SREČE-LOV Zavod za sodobno umetniško prakso in teorijo 0.1, Plesni Teater Ljubljana, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Plesna predstava, Interaktivna predstava 3_5, 5_8, 8_12
V interaktivni gibalni predstavi za otroke pustolovci lovimo srečo, včasih pa sreča lovi tudi nas. Se bo pustila najti, se jo sploh da uloviti? Oh, to podvigi nadvse so siloviti!

Ta nenavaden, zanimiv in vznemirljiv doživljaj bo v nas vzbudil marsikaj:

veselje, strah morda – vsakogar je kdaj strah nečesa, česar ne pozna.

Jezi prost odhod bo omogočen,

da pustolovca plašč kot cunja bo premočen!

LOV-SREČE-LOV-SREČE-LOV- sloni na izvirnem uprizoritvenem formatu work-formance, ki se prične z gibalno delavnico in se brez premora nadaljuje v performativ, kjer najmlajši postanejo protagonisti gibalne akcije.

Sreča ni moja ne tvoja za večno,

sreča je od nas vseh, podaj naprej, pa srečno!

Koreografija: Jernej Bizjak

Izvedba: Anamaria Bagarić, Petra Peček, Jernej Bizjak

Dramaturgija: Sara Živkovič Kranjc

Glasba: Matija Strniša

Besedilo in pripovedovanje: Nina Ivanišin

Alternacija: Alja Lacković

Koreografska asistenca: Fabio Liberti

Mentorstvo in svetovanje: My Grönholdt

Kostumografija: Tanja Pađan / Kiss the future

Oblikovanje svetlobe: Janko Oven

Vizualno oblikovanje: Ajda Tomazin

Kreativni producent: Jernej Bizjak

Produkcija: Zavod 0.1

Koprodukcija: Plesni Teater ljubljana, Komma Performance Productions

V sodelovanju z: Anton Podbevšek Teater, KUD Qulenium Ljubljana, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Društvo DUK47

Posebna zahvala: Studio Ritem, Klemen Janežič

Podpora pri razvoju projekta: ZIC Vrhnika, Zavod Moja Kreacija, Flota, Murska Sobota, Aaben Dans (dk), Bora Bora (dk)

Na lovu za srečo, vznemirljivem popotovanju k iskanju tega izmuzljivega koncepta, trije plesalci s pomočjo hudomušnih besednih iger preigravajo različne gibalne in koreografske prijeme, s katerimi nežno, a nepretenciozno in nepokroviteljsko razgrinjajo principe sodobnega plesa. Z neobremenjeno sproščenostjo, ki se razteza v do publike zaupljivo dramaturgijo, se uprizoritev pogumno potopi v valovanje med konkretnostjo in abstraktnostjo ter tako izkaže natančno razumevanje sodobnoplesne dramaturgije. Gledalsko izkušnjo oblikuje na presečišču med narativnim in naključnim, med racionalnim in afektivnim, vse skupaj pa spretno zaključi s končnim povabilom na tekom predstave s scenografskim elementom dopolnjen oder. Tam se izkušnja kinesteze v gledanju lahko transformira v hipno utelešenje najdene sreče – v razigrano in igrivo poskakovanje in ples po trampolinu.

Besedilo, ki se predvaja v ozadju, je nekoliko prekompleksno in pretežko sledljivo za siceršnjo ciljno starostno skupino.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj, Blanka Gombač
čustva - igrivost - pustolovščina - gibanje - skupnost
GIB MED ŠPORTOM IN UMETNOSTJO

Jernej Bizjak – pedagog in predavatelj; Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana / VBŠ, 45′-90′

Dogodek s poudarkom na gibanju ter ustvarjalnosti mladega občinstva. Trajanje in struktura delavnice sta prilagojena starosti in predznanju uporabnikov ter željam naročnika.
40 minut+45 27298699jernej.bizjak@institute01.orgJernej Bizjak
od 5 do 8 let

Mala vrla viteza

Dramska predstava, Glasbena predstava

Mala vrla viteza Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Glasbena predstava 3_5, 5_8, 8_12
V gradu sta ostala le dva viteza, saj so vsi ostali odšli na viteški turnir. Prav onadva morata na kraljevi ukaz najti izginulo princesko in jo do večera pripeljati domov. Kralju ne moreta odreči želje, čeprav bi vitez Roženkravt veliko raje v miru občudoval svoje nove škorenjce z leopardjim vzorcem in čeprav je vitez Netresk nesrečen, ker se kar naprej zaletava, spotika in pada. Princesko je zelo verjetno že spet hopsnil zmaj. Odpravita se na drzno pot do zmajevega brloga, kjer najdeta princesko, ki pa noče domov…

Predstava, ki je nastala po pripovedi norveškega pisatelja Bjørna F. Rørvika, spodbuja k iskanju alternativnih rešitev, ki so dobre za vse vpletene. Prikaže, da marsikaj ni tako, kot si mislimo, zato je bolje opustiti predsodke. Na glavo obrača vse, kar gledalec pričakuje od vitezov, kraljev, princesk in zmajev.

Po motivih slikanice avtorjev: Bjørn Fredrik Rørvik in Alice Lima de Faria

Režiserka in avtorica adaptacije: Ivana Djilas

Prevajalec: Darko Čuden

Kostumografka: Jelena Proković

Scenografka: Sara Slivnik

Avtor glasbe: Blaž Celarec

Avtor songov: Jani Kovačič

Koreograf: Željko Božič

Avtorica maske: Tina Prpar

Oblikovalec svetlobnih elementov in luči: Igor Remeta

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Asistentka kostumografke: Saša Dragaš

Tehnologija izdelave rekvizitov: Olga Milić

Igrajo: Kralj in Zmaj Brane Vižintin, Princeska Aja Kobe, Vitez Roženkravt Jan Bučar, Vitez Netresk Ajda Toman, Silak Blaž Celarec k. g.

Glasbenika na posnetku: Andraž Polič in Joži Šalej

Vodja predstave in tonski tehnik: Stanko Božanić

Producentka: Alja Cerar Mihajlović

Lučno vodstvo: Kristjan Vidner

Scenski tehnik: Kliment Petkukjeski

Vodja delavnic LGL: Zoran Srdić

Izdelava scenskih elementov in kostumov: Sandra Birjukov, Olga Milić, Marjetka Valjavec, David Klemenčič, Zala Kalan, Iztok Bobić, ključavničarstvo Uroš Mehle s. p., UV d.o.o. Uroš Vovk, Indata

“V dogovoru z mednarodno agencijo za izvajalske pravice Teaterforlaget Songbird AS – www.songbirdteater.com”.

Uprizoritev Mala vrla viteza se s tematiko odraščanja in starševske skrbi sooča skozi obilico humorja in navihanosti, ki ju uspešno prevaja tudi v scenografsko zasnovo in odrske akcije. Z moderno kovinsko in v LED luči odeto konstrukcijo ustvarja izrazito unikaten in privlačen dinamičen uprizoritveni prostor, ki oživi ob preprostih prižigih in ugašanjih posameznih luči ter tako z minimalističnimi potezami zgradi bogat in razplasten odrski jezik. Ker k zgodbi, ki je ohlapno umeščena v čas vitezov in princesk, primeša elemente sodobnosti, ki rezonirajo z današnjim zeitgestom mladostništva, z izvenkanonskimi upodobitvami glavnih likov ter dogajalnega prostora skozi gledališki medij razpira prostore abstraktnosti. Pri tem spodbuja domišljijo in vabi k lastnemu aktivnemu snovanju in povezovanju pomenov, ter ključno, razpira razumevanje, da gledališki dogodek ni nujno veristična ali ilustrativna upodobitev zgodbe, temveč lahko sam medij skozi svojo materialnost in gledališke elemente z njo vstopa v aktiven dialog.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
sprejemanje drugačnosti – raznolikost – preseganje predsodkov – sodelovanje50 minutgibalno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 10 let

Male nočne zgodbe

Lutkovna predstava

Male nočne zgodbe Mednarodni center lutkovne umetnosti Koper, , Obalno-kraška Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Ko pade noč in se svet ljudi za nekaj časa umiri v svojem vrtinčenju, poskuša pisatelj napisati povest. Utrujen zaspi in v njegovih sanjah oživijo predmeti okrog njega in liki, o katerih je hotel pisati: divji bikec in torero, polžek in tekaški čevelj, strašna muha, zaljubljena žaba … Nastopajo lutke z izvirnimi mehanizmi za animacijo.

Avtor, igralec: Matija Solce

Režija: Vida Cerkvenik Bren

Male nočne zgodbe gledalce interaktivno pritegnejo v intimni svet pisatelja v ustvarjalni zagati in izoblikujejo situacijo, ki lahkotno prehaja med domišljijo, sanjami in resničnostjo. Navdihujoča avtorska uprizoritev namiguje, da lahko skupaj pišemo zgodbe, v katerih domišljija postaja otipljiva resničnost. Odlikuje se po lucidnem lutkovnem mišljenju, ki se v kompoziciji situacije napaja v sproščeni kombinaciji animacije predmetov, zvokov ali besed, glasbe, ritma in svetlobe. Z izvirnim oblikovanjem lutk v nizu prigod oživi duhovite karakterje, ki z domiselnimi povezavami gledalcu omogočajo lastne ustvarjalne navezave. Ob tem z energično izvedbo krepi vtis spontane neposrednosti živega dogodka in spodbuja intenzivnost celovitega doživetja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za animacijo in predstavo kot celoto na 53. festivalu Loutkářská Chrudim, Chrudim (Češka republika), 2004
- posebna nagrada na mednarodnem festivalu Mateřinka, Praga (Češka republika), 2005
- najboljša predstava na gledališkem festivalu Zlomvaz, Praga (Češka republika), 2005
- nagrada za animacijo na 3. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2005
- nagrada za animacijo in lutke na Mednarodnem lutkovnem festivalu PIF Zagreb, Zagreb (Hrvaška), 2006
- nagrada “Blessed gift” na Mednarodnem gledališkem festivalu za otroke, mladino in odrasle Tallin Teater Treff, Tallin (Estonija), 2007
- nagrada za igro na 15. mednarodnem festivalu gledališča za otroke, Subotica (Srbija), 2008
- nagrada “Zlata ptica” v kategoriji scenske umetnosti, 2008
ekspresivne, karakterne lutke – različne lutkovne tehnike – interakcija s publiko – glasbena dramaturgija – situacijska komika
Delavnica predmetnega gledališča v dolžini ene šolske ure za en razred učencev/dijakov. Delavnica je prilagojena starosti udeležencev.
45 minutgibalno_ovirani040 472 730matitatheatre@gmail.comMatija Solce
od 5 do 10 let

Moj dedek je bil češnjevo drevo

Lutkovna predstava

Moj dedek je bil češnjevo drevo Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Delo Moj dedek je bil češnjevo drevo (Mio nonno era un ciliegio, 1997) italijanske avtorice Angele Nanetti je bilo prevedeno v več kot 23 jezikov in je prejelo več literarnih nagrad. Gledališka priredba v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija in adaptaciji z Enrico Carini pa sublimnost in čutnost prevede v subtilno senčno predstavo.

Režiser, avtor adaptacije, scenograf: Fabrizio Montecchi

Soavtorica adaptacije: Enrica Carini

Prevajalka: Veronika Simoniti

Ilustrator: Damjan Stepančič

Igrajo: Martina Maurič Lazar, Brane Vižintin, Matevž Müller

Dramaturginja in asistentka režiserja: Tjaša Bertoncelj

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Izdelava senčnih lutk: Federica Ferrari, Agnese Meroni

Lektorica: Maja Cerar

Asistentka dramaturgije (študijsko): Brina Jenček

Asistentka scenografije (študijsko): Katarina Tadina

Uprizoritev vzpostavlja sugestiven odrski svet, v katerem se na ozadju realnih slik življenja prepletata radost in otroška igrivost ter intimna, poetična subtilnost spominov. Z dinamično izrabo možnosti senčnega gledališča in kolektivnim igralskim vodenjem pripovedi v čarobni odrski krajini s premišljenimi vizualnimi in glasbenimi elementi precizno oblikuje vzdušje, ki zrcali pozorno in ljubeče občutenje življenja, polno iskrivosti, topline družinskih vezi, a tudi neizbežne minljivosti. Poseben je tudi način, kako v linearnem dogajanju vztrajno razpira časovnost in s tem drugačen pogled na stvarnost, ki otroškemu protagonistu daje moč, da se zavzame za tisto, kar šteje, ter opozori na ravnovesje med osebnim in družbenim.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
starost – povezanost – odnos do narave45 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 9 let

Možiček žebljiček

Lutkovna predstava

Možiček žebljiček Lutkovno gledališče Maribor, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Podravska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Oče je imel dva sinova, Darka in Janka. Bratca sta najraje na svetu poslušala pravljice, ki jima jih je pripovedoval njun očka. Pa ne samo poslušala, tudi zaigrala sta jih rada. Kajti v pravljicah je vse dovoljeno. Otrok lahko postane najmočnejši fantek na svetu, ki samo z enim prstom na roki zaustavi vse avtomobile in avtobuse na cesti … Dva žebljička na okenski polici se v soju svita spremenita v prijazna črna gospodka … Nerodni otroci padejo skozi luknjo na drugi konec sveta, kjer jih preganjata ponev in pošvedran čevelj … Ampak v pravljicah se vedno vse srečno konča, čeprav na pol raztrgaš celo mesto, na potepu po ulicah izgubiš svojo obleko … in celo, če se sredi noči v tvoji sobi pojavi volk.

Predstava Možiček žebljiček je kolaž kratkih zgodb, ki jih je za otroke napisal pisatelj Lojze Kovačič. V predstavi je uprizorjenih sedem pravljic iz njegove zbirke Zgodbe iz mesta Rič-Rač.

Režiserka: Jelena Sitar Cvetko

Avtor likovne podobe: Svjetlan Junaković

Dramaturg: Anže Virant

Lektorica: Metka Damjan

Avtor glasbe: Igor Cvetko

Svetovalec za beatbox: Žiga Žmavc

Kostumografka: Mojca Bernjak

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Scenski tehnolog: Lucijan Jošt

Lutkovni tehnolog: Primož Mihevc

Oblikovalka in izdelovalka lutk: Darka Erdelji

Izdelovalci rekvizitov: Darka Erdelji, Mojca Bernjak, Primož Mihevc, Uroš Kumer (študijsko) in Brina Fekonja (študijsko)

Asistent režije: Danilo Trstenjak

Izdelovalci scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič

Igralci: Danilo Trstenjak, Gregor Prah in Andraž Jug k. g.

Možiček žebljiček Kovačičeve zgodbe vpne v svet družinske igre; v tem uprizoritvenem okviru pripovednost brezšivno prehaja v otroško in odrsko igro ter v animacijo lutk in predmetov, realnost pa v brezmejnost otroške fantazije. Uprizoritev navdihujočo razigranost črpa v domišljeni preprostosti zasnove lutk, animacije in scenskih elementov, ki dokazuje, da je vsakdanjost igrišče, na katerem lahko vsak predmet oživi in postane lutka. Pravljični temperament zaznamuje prepričljiv spoj lutkovnega pristopa in narave izbranih zgodb, epizodno nizanje zgodb pa tekoče poveže v brezčasje otroškega doživljanja sveta, ki ga v odrski strukturi poganja izvedbena in režijska igrivost, domiselna raba raznovrstnih lutkovnih tehnik in zvočnega ritma glasu.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
pravljičarstvo – domišljija – odnosi v družini – beatbox – predmetno gledališče
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
45 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 10 let

Nanine pesmi

Glasbena predstava, Plesna predstava

Nanine pesmi Cankarjev dom, Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska, Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Plesna predstava 5_8, 8_12
V predstavi se pretanjeno povezujeta svetova dedka in vnukinje: dedek je otrokov vodnik skozi sence tega sveta in oznanjevalec njegovih čarov, vnukinja je dedkova igriva učiteljica preprostih resnic. Ježek z vso toplino človeškega srca ustvari ljubečo povezanost minljivih življenj, slavospev otroštvu in otroškemu duhu. V pesmih je zvrhan koš ljubeznivih navihanosti, mesečevih solz, krotenja morja, zvonkega smeha, sončnih kažipotov, življenjskih resnic, maškarad in modrosti. »Rod rodu si roko podaja« v ljubeči in krhki bližini. Skladbe dopolnjujejo iskrivi pogovori dedka in vnukinje, vpeti v na videz drobne vsakodnevne situacije, ki jih polno, pisano, občutljivo vzpostavlja in povezuje ples.

Režiserka in koreografinja: Valentina Turcu

Avtor pesmi: Frane Milčinski – Ježek

Avtorja glasbenih aranžmajev: Jani Hace, Matija Krečič

Avtor veznega besedila: Nejc Gazvoda

Skladatelji: Anja Pavlin, Jan Medle, Peter Penko, Janez Dovč, Tomaž Okroglič Rous, Jani Hace

Avtor videa: Rok Predin

Scenograf: Matic Kašnik

Kostumografinja: Nataša Recer

Dramaturški sodelavec: Vili Ravnjak

Asistentka koreografije: Tanja Baronik

Oblikovalec luči: Tomaž Premzl

Tonski mojster: Gregor Mendaš

Miks in mastering: Danilo Ženko

Glasbeni producent: Jani Hace

Inšpicient: Matjaž Marin

Nastopajo: Nana Milčinski, Bojan Maroševič ter solisti in baletni ansambel Opere in Baleta SNG Maribor

Uprizoritev Ježkovo poezijo prelije v elegantno scensko delo, kjer se poezija, glasba, ples in igra ter vizualna podoba enakovredno spojijo v harmonični celoti. Dogajanje, vpeto v vsakdanje igrivosti, strahove in želje ter razprto v brezmejnost domišljije in sanj, priča o pomirjujoči bližini med deklico in dedkom ter zrcali razburkanost vrtiljaka sveta, polnega ugank o življenju in človeku. Izčiščena estetska podoba z dinamičnimi kompozicijami plesno-gledaliških prizorov, razkošno glasbeno podobo in razgibano odrsko imaginacijo ustvari vzdušje poetične, pravljične stvarnosti, ob tem pa s premišljenim uravnavanjem razpoloženj splete prepričljiv dramaturški lok vse od hudomušne navihanosti in intimnih izzivov do neizogibnega minevanja.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj
družina – odraščanje – minevanje – radovednost – domišljija
Pedagoško gradivo je oblikovano v dveh delih:
- priprava na ogled
- obravnava po ogledu, in sicer: vodeni pogovor, nato učne, vzgojne in ustvarjalne vsebine, predlogi za branje
Namenjeno je samostojni uporabi strokovnih delavcev v okviru šolskega in obšolskega dela oz. kot vodilo individualne obravnave v družini.

Po dogovoru lahko katero od vsebin iz gradiv izvede gledališče.
45 minutgibalno_ovirani02 250 61 35, 02 250 61 39darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 5 do 9 let

OHO

Plesna predstava, Multimedijska predstava

OHO Zavod EN-KNAP, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Multimedijska predstava 3_5, 5_8, 8_12
Predstava OHO vabi v barvit svet mnogoterih zgodbic, ki se porajajo in razblinjajo v sozvočju giba in glasbe spodbuja otroško domišljijo z lahkotnim prehajanjem med kratkimi, hudomušnimi prizori, kot bi opazovali mešanico nemega filma, risanke in gledališča.

Ponekod smešna, ponekod burna, predvsem pa nepredvidljiva zvočna slika, Kristini Aleksovi in Loupu Abramoviciju dovoljuje svobodo, da brez besed in predvsem z gibom in mimiko pripovedujeta svoje zgodbe. Zgodba namreč ni trdna kot skala, temveč se velikokrat pojavi zgolj kot sugestija, išče sozvočje z naravo otroške pozornosti in fascinira z gestami iz katerih se razvijajo posamezne pripovedi, zvočne in barvne pokrajine.

Režija: Bojan Jablanovec

Asistentka režiserja: Anita Wach

Kostumografija in scenografija: Olja Grubić

Avtor glasbe: Andrej Fon

Izvajalci glasbe: Andrej Fon, Jure Boršič, Gal Furlan

Oblikovanje svetlobe: Leon Curk

Tehnična izvedba: Leon Curk, Gal Škrjanec Skaberne

Avtorska uprizoritev v središče postavi dih in domišljijo ter iskrivo udejanja osnovni princip vsakega dejanja ustvarjanja in kreacije, namreč kako ti gibali življenja napolnita telo, ga zganeta v različne smeri in oblikujeta v najrazličnejše podobe in prizore. V tej ideji je uprizoritev izvirno plesna, na izrazni ravni pa sproščeno prepleta gib in mimiko, dialog med odrskim dogajanjem in projicirano animirano ilustracijo ter zvočno sliko. V kratkih šegavih prizorih je izpeljava zabavna in lahkotna, a tudi tehtno usidrana v zastavljeni okvir. Preko igrive dogodivščine pozornost usmerja na telo in njegove vzgibe, zaznavanje telesa v prostoru, v odnosu med izvajalcema in na slike, ki jih gibanje poraja. Ob tem se široko odpira polju neskončne domišljije in njene moči porajanja novih zgodb.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
narava otroške domišljije – spodbujanje kreativnosti – abstraktnost – konkretnost35 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani040 463 762goran.pakozdi@en-knap.comGoran Pakozdi
od 5 do 10 let

Ostržek

Lutkovna predstava

Ostržek Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Zgodba o Ostržku je neverjetna pustolovščina, ki je vznemirjala že mnoge generacije in je živa še danes. Ostržek je metafora tega, kako tudi napake oblikujejo človeka.

Napake niso nujno nekaj slabega; pogosto so edini način, da življenje bolje razumemo in se spreminjamo. Italijanski pisatelj Gianni Rodari je nekoč dejal, da so napake nujne kot kruh in pogosto celo lepe, na primer poševni stolp v Pisi.

Z napako in s kosom lesa se začne naša predstava. Lutkarjev kovček z orodjem, stare lutke in tiste, ki so bile pravkar oblikovane, postanejo naš oder in naši liki. Zgodba nam v gledališkem jeziku razkriva povsem nove pomene. Nekatere lutke iz predstave so delo Antona Jezovška (1905-1992), znanega mariborskega oblikovalca lutk, in so del zbirke Lutkovnega gledališča Maribor. Nagovorile so nas – čakajoč na policah na čiščenje in obnovo. Prepričani smo, da jim novo življenje godi, saj jih je mojster Jezovšek ustvaril za druženje z igralci in odrom.

Režiser in avtor likovne podobe: Matteo Spiazzi

Igralec: Miha Bezeljak

Lektorica: Metka Damjan

Kostumografka in izdelovalka kostumov: Mojca Bernjak

Oblikovalec lutk in scenske opreme: Primož Mihevc

Poslikava scene in lutk: Darka Erdelji

Mojster luči: Miljenko Knezoci

Mariborski Ostržek je domiselna predstava predmetnega gledališča, ki se sestavi na osrednji osi zgodbe o transformaciji kosa lesa v živega dečka kot temeljni metafori lutkovne umetnosti. Poglavitni predmet animacije in živi odrski akterji tako postanejo kosi lesa in mizarskega orodja za njegovo oblikovanje (poleg njih pa še nekaj ročnih in prstnih lutk iz gledališke zbirke). Izčiščena uprizoritvena zasnova opusti enostavno literarno naracijo v prid igrivo-raziskovalnem pogledu, ki v ospredje postavlja gibalno, vizualno in zvočno naravo dogajanja, pa tudi samo ustvarjalno veščino igralca-animatorja. Osnovni okruški zgodbe postanejo motivno-situacijske postaje na potovanju, ki ponuja obilo iskrivih spodbud za svobodo domišljije.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
gledališče predmetov – soočanje z napakami – učenje iz napak – tradicija oblikovanja lutk
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
35 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 7 let

Picko in Packo

Glasbena predstava, Plesna predstava

Picko in Packo Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Plesna predstava 3_5, 5_8
Otroška baletna predstava Picko in Packo je plesna pripoved o dveh nabritih fantih, ki nas skozi svoje vragolije in norčije popeljeta v slikovit, predvsem pa hudomušen svet otroštva in odraščanja.

Predstava je odlična priložnost za otroke, ki si želijo spoznati baletno umetnost na simpatičen, predvsem pa slikovit način. Duhovita koreografija in razgibana glasba jim bosta približali legendarno otroško delo, ki ga je leta 1865 z izvirnim naslovom Max und Moritz napisal nemški pisatelj, pesnik in slikar Wilhelm Busch. Picko in Packo sta v hipu zaslovela po vsem svetu, virtuozno kombiniranje besede in slike pa je njunega očeta uvrstilo med začetnike modernega risanega komičnega filma in stripa.

Koreografija in režija: Torsten Händler

Besedilo: Wilhelm Busch

Prevod: Svetlana Makarovič

Adaptacija besedila za baletno uprizoritev in asistentka koreografa za odrsko interpretacijo: Tatjana Ažman

Izvedba glasbe: Mladinski simfonični orkester (Jugend Sinfonie Orchester)

Kostumografija: Hannelore Wedemeyer

Scenografija: Gerd Neubert

Baletni mojstri: Mojca Kalar, Claudia Sovre, Viktor Isajčev, Stefan Capraroiu

Lektorica: Marja Filipčič Redžić

Baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana

Predstava se izvaja na posneto glasbo.

Predstava Picko in Packo mladega gledalca nagovori prek več kanalov: plesa, glasbe, besedila. Je plesna pripoved o dveh nabritih fantih, ki nas skozi vragolije in norčije popeljeta v slikovit in hudomušen svet otroštva in odraščanja. Gledalec se z lahkoto v živi v norčije Picka in Packa, najraje bi se mu na odru kar pridružil pri draženju odraslih, ki vragolijam niso naklonjeni. Besedilo lepo dopolnjuje ples, glasbo in scenske rekvizite. Predstava pokaže, da vragolije niso na mestu, vendar ni didaktizirana. Pripovedovalka otroke prijazno vabi v svet norčij.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
balet – glasba – otroštvo in odraščanje55 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 241 5929tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 5 do 9 let

Ponočnjaki

Lutkovna predstava, Glasbena predstava

Ponočnjaki Lutkovno gledališče Maribor, Zavod Kuskus umetniška produkcija, , Podravska Lutkovna predstava, Glasbena predstava 3_5, 5_8, 8_12
Zvečer, ko se mesto umiri, postanejo nekateri zvoki strašljivi. Tudi za deklico Tonko, ki se jih boji in ne more zaspati. Da bi jo pomirila, ji mama pove zgodbo o mitičnem zvočnem bitju Grdoglaski. V sebi združuje vse zvoke, jih pošilja v svet in nadzoruje. Ko zvečer zaspi, se ji nekateri zvoki izmuznejo. To so Ponočnjaki. Tonka jih prepozna, premaga strah in zaigra z njimi. Odkrije nove glasbene svetove in iz prestrašenega otroka postane ustvarjalna in samosvoja deklica.

Predstava je poetična mešanica lutk in koncerta na izvirnih instrumentih. Pokaže, kako se lahko zvočnemu nasilju sodobnega sveta zoperstavimo z iskanjem pravega zvena, svoje glasbe in smisla v kakofoniji, ki nas obdaja.

Besedilo: Peter Kus, Tery Žeželj

Režija, glasba in izvirni instrumenti: Peter Kus

Dramaturgija: Tery Žeželj

Likovna podoba predstave: Gregor Lorenci

Kostumografija: Iztok Hrga

Odrski gib: Alicia Ocadiz

Oblikovanje luči: Borut Bučinel

Nastopajo: Urška Cvetko, Elena Voli/Petra Kavaš, Miha Bezeljak, Michael Pöllmann

Ponočnjaki na oder prinašajo ustvarjalno sobivanje glasbenega in lutkovnega. Predstava v ospredje postavlja redko tematiziran zvočni vidik sveta in to idejno podstat udejanja preko klasičnega vsebinskega principa o izkustvenem premagovanju strahu ter z inovativnimi mehanizmi animacije in zvočnega. Pobegli, osvobojeni nočni zvoki so utelešeni kot nenavadna in navdihujoča zvočna bitja, ki so hkrati pravljične figure, inštrumenti in lutke, predvsem pa enakovredni akter zvočno-gledališke zgodbe, v kateri se strašljiv hrup nepoznanih zvokov prerodi v živahno zvenenje in harmoničen dialog različnih glasov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
zvočno okolje – kakofonija – ustvarjalnost – izvirni instrumenti – pomen glasbe za identiteto posameznika
Po predstavi ustvarjalci predstavijo izvirne instrumente, ki jih uporabljajo ter pojasnijo njihov izvor in način delovanja. Predstavijo lik Grdoglaske, poosebljene kakofonije, in njen pomen v sodobnem življenju, ki je nasičeno z zvoki. Traja 15 minut. Izvaja avtor predstave Peter Kus oziroma nastopajoči v predstavi.
45 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 657 860info@peterkus.netPeter Kus
od 5 do 11 let

Račka, Smrt in tulipan

Lutkovna predstava

Račka, Smrt in tulipan Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Zgodba Račka, Smrt in tulipan tematizira smrt. Skozi nenavadno prijateljstvo med Račko in Smrtjo, ki kljub začetni nezaupljivosti na koncu postane trdno in iskreno, otroci spoznavajo, da je tudi smrt del življenja. Pestrost scenskih rešitev sodobnega senčnega gledališča je v funkciji gole in bistvene ekspresivnosti, ki temelji na natančno izdelanih figurah z veliko izrazno močjo, narejenih po risbah Wolfa Erlbrucha. Lutkovna predstava Račka, Smrt in tulipan ne daje odgovora, kaj se zgodi, ko kdo umre, ponuja pa veliko izhodišč za pogovor. Senčno predstavo Račka, Smrt in tulipan je navdihnila slikanica z naslovom Ente, Tod und Tulpe (2007) nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha. Njegove slikanice odlikujeta jasno in preprosto oplemenitenje življenjskih dogodkov z rahločutno obzirnostjo ter predelovanje filozofskih tem z lahkotno poetično prozo, ki jo prežema humor.

Režiser: Fabrizio Montecchi

Avtorica likovne podobe senčnih lutk: Federica Ferrari, po motivih Wolfa Erlbrucha

Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar

Avtorica songa: Jera Ivanc

Scenograf in oblikovalec svetlobe: Fabrizio Montecchi

Izvajalci: Polonca Kores, Asja Kahrimanović / Martina Maurič Lazar

Račka, smrt in tulipan je nežna, prijazna in tankočutna uprizoritev, ki otrokom brez olepševanja ali patetike, pa vendar z občutkom za kočljivost izbrane snovi, približa temo smrti. Pripoved o bolezni, odhajanju in izgubi v njej zaživi kot topla in vitalna zgodba o dragocenosti bližine in prijateljstva. Je dvojno sugestivna mešanica žive igre, animacije in senčnega gledališča, saj otroke vizualno pritegne in osupne, hkrati pa jih tudi nevsiljivo poboža ter jim da misliti o minljivosti in občutljivosti življenja.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- nagrada za najboljšo igro in animacijo Asji Kahrimanović in Polonci Kores na 8. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2015
- nagrada za najboljšo likovno podobo Federici Ferrari, 8. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2015
- nagrada Grand prix za najboljšo predstavo v celoti na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za animacijo in igro Asji Kahrimanović in Polonci Kores na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za najboljšo glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju, 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za oblikovanje svetlobe Fabriziu Montecchiju na 48. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč (PIF), Zagreb, 2015
- nagrada za najboljšo predstavo namenjeno mladim na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2015
- druga nagrada za predstavo na Mednarodnem lutkovnem festivalu, Kragujevac, Srbija, 2016
- nagrada za najboljšo glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju na Mednarodnem lutkovnem festivalu, Kragujevac, 2016
- Grand prix na 25. mednarodnem gledališkem festival Valise, Łomża, Poljska, 2016
- nagrada za poetično interpretacijo zgodbe na Mednarodnem lutkovnem festivalu, Plovdiv, Bolgarija, 2016
- nagrada za najboljšo originalno glasbo Mitji Vrhovniku Smrekarju na Mednarodnem festivalu otroškega gledališča, Subotica, 2016
smrt – prijateljstvo
Po predstavi sledi pogovor o tabu temah.
40 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 5 do 11 let

Snežna kraljica

Lutkovna predstava

Snežna kraljica Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Glavna junaka, Gerda in Kay, sta bratec in sestrica. Nekega večera starša odideta na ples. Starejša sestrica bi morala poskrbeti za svojega mlajšega bratca, ta pa čudežno izgine. Ugrabila ga je Snežna kraljica. V brezizhodnem položaju se Gerda odpravi na pot proti severnemu tečaju. Pot postane soočanje z njenimi strahovi. Vedno znova pada v nevarne situacije, kjer se mora opogumiti in preizkusiti svoje zmogljivosti. Sooča se s strahom in tako odraste v pogumno dekle. V njej raste tudi duh uporništva, ki je še kako zdrav za zrelega in celostnega človeka. Na koncu ji uspe najti bratca, ki ga varno pripelje domov, ne da bi kdorkoli karkoli opazil.

Režiser: Tin Grabnar

Avtorica likovne podobe: Darka Erdelji

Dramaturginja: Nina Šorak

Kostumografinja: Mojca Bernjak

Avtor glasbe: Peter Kus

Lektorica: Metka Damjan

Avtor svetlobne podobe: David Orešič

Oblikovalka zvočnih efektov: Mateja Starič

Oblikovalec zvoka: Andi Gal

Mojster luči: Enver Ibrahimagić

Lutkovna tehnologija in izdelava lutk: Aleksander Andželović

Izdelava scenskih elementov: Branko Caserman

Igrata: Barbara Jamšek in Miha Bezeljak

Uprizoritev po motivih Andersenove pravljice sestavi novo, kompaktno zgodbo, ki vzpostavlja sodobnejši in v realni vsakdanjik vpet tematski kontekst v premagovanju strahu in tudi nekoliko uporniškem pogumu, potrebnim za odraščanje, ob tem pa omogoča ploden poligon za inovativen uprizoritveni pristop vodenja pripovedi. Metaforično potovanje v ledeno kraljestvo postane vznemirljivo zvočno potovanje, ko izvajalca z vsakdanjimi predmeti v živo ustvarjata slikovite zvočne pokrajine. Uprizoritev je precizna in navdihujoča tako v samem postopku zvočne animacije (in njegovem opazovanju) kot tudi z vidika samostojne zvočne igre, ki v prepletu pripovedi in bogate zvočne podobe nagovarja domišljijsko predstavni svet gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za sodoben pristop k lutkarstvu na 20. mednarodnem lutkovnem festivalu ” Zlata iskra” v Kragujevcu, 2018
- nagrada Tinu Grabnarju za najboljšo režijo na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- posebna nagrada za zvočno podobo uprizoritve Petru Kusu za avtorstvo glasbe na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
Družina – vzgoja – ubogljivost – ljubezen – pogum
Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava, in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok (30–45 min). Izvaja Tanja Lužar.
55 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 7 let

Strahovito

Lutkovna predstava

Strahovito Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 3_5, 5_8
Strah je velik. Otrokov strah je lahko še toliko večji, saj ima manj izkušenj in védenja o naravi stvari. In prav za strah pred temo se zdi, da nas spremlja ves čas, nikoli ne odide … morda se sčasoma samo spremeni v nelagodje. Tako lahko občutimo stisko fantička iz zgodbe, ki se mora po temi odpraviti v klet po novo žarnico. Da bi pregnal strah, se mora z njim soočiti in se skozi temo prebiti do svetlobe, ki ga bo pomirila. Osnova senčnega lutkovnega gledališča sta svetloba in tema, ki bosta v predstavi zaživeli v sodobni in vznemirljivi podobi.

Režiser: Tin Grabnar

Avtorica likovne podobe: Zala Kalan

Dramaturginja: Ana Duša

Igrajo: Barbara Jamšek, Miha Bezeljak in Uroš Kaurin

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Programer in tehnolog: Borut Savski

Lektorica: Metka Damjan

Kostumografka: Mojca Bernjak

Asistentka za scenografijo: Thea Melin

Oblikovalec svetlobe: Gašper Bohinec

Oblikovalec zvoka: Jure Avguštiner

Izdelovalec diapozitivov: Domen Martinčič

Strahovito je uprizoritev, pri kateri se vsebina, lutkovna tehnologija in vizualna podoba zlijejo v enovit princip, osnovan na antagonizmu ter sobivanju svetlobe in teme. Vsebinsko gre za miniaturo, tematsko minimalistično in osredotočeno, ki v inovativnem načinu uprizoritvene pripovedi s svetlobnimi projekcijami in senčnim gledališčem ter z gradnjo celotnega ambienta svetlobno-senčne igre udejanji jasno povečavo na občutek strahu ter soočanje s strahom. Medtem ko z uvodnim in sklepnim realnim kontekstom neposredno uokviri problem in vzpostavi možnost za osebno povezavo, s preprosto animirano zgodbo spregovori preko dejanj likovno-lutkovne govorice ter tako podpira doživetje in izkušnjo gledalca.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
senčno gledališče – klasične tehnologije – soočanje s strahom – preizpraševanje strahu – neklasični junak kot protagonist
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
40 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 5 do 10 let

To je tekma

Dramska predstava, Multimedijska predstava

To je tekma Slovensko ljudsko gledališče Celje, , Savinjska Dramska predstava, Multimedijska predstava 3_5, 5_8, 8_12
Ustvarjalci predstave so se podali na igrivo pot raziskovanja besed, da bi zbudili zanimanje zanje, s tem pa radovednost in željo po udomačevanju. Tekmovalca v tej gledališki zanki besede v vlogi sporazumevalnega sredstva gneteta in oblikujeta v igrače, preizkusita se v besednih igrah, si lomita jezik, postavljata jih v zvočna in pomenska razmerja. V različnih disciplinah raje sodelujeta kot tekmujeta, skupaj izumljata in se veselita samosvojih iznajdb drugega. Preizkušata zven žvižgavščine, cmokavščine, tleskavščine, vztrajata pa tudi v brezbesedju, da v odsotnosti ozavestita okus, prožnost, voljnost besed, s katerimi poimenujemo in si razlagamo svet, se umeščamo vanj, rastemo (in odrastemo).

Režiser, scenograf in oblikovalec svetlobe: Miha Golob

Dramaturginja: Mojca Redjko

Kostumografka: Dajana Ljubičić

Avtor glasbe in oblikovalec zvoka: Anže Čater

Lektorica: Živa Čebulj

Zasedba: Andrej Murenc in Damjan M. Trbovc

***

Vodja predstave: Saša Kroflič

Lučni mojster: Denis Kresnik

Tonski mojster: Drago Radaković

Rekviziter: Roman Grdina

Oblikovalka maske in frizerka: Andreja Veselak Pavlič

Frizerka: Sibila Senica

Garderoberki: Suzana Pučnik, Maja Zimšek

Krojačica: Anita Kragelj

Šivilja: Ivica Vodovnik

Odrski mojster: Gregor Prah

Pomočnik tehnične vodje: Rajnhold Jelen

Tehnična vodja: Aleksandra Štern

Kako malo je nujnega, da se ‘zgodi’ gledališče ter kako z natančnim orkestriranjem mizanscenskih in dramaturških sredstev iz praznega prostora, iz skorajšnjega niča razviti inteligentno, a tudi zabavno predstavo, ki bo mladi publiki v izziv; vse to obsega uprizoritev To je tekma. Skozi procese preigravanja, preizkušanja in ustvarjanja svojstveno pristopi k jeziku v gledališču, saj v ospredju ni kot orodje za podajanje zgodbe skozi monologe ali dialoge, v fokusu ni njegova literarnost oziroma navezava na takšno ali drugačno leposlovje, temveč njegova komunikativnost, ki jo na odru razgrne skozi raznovrstne besedne igre z medmeti. In četudi preigrava smisel in nesmisel, medtem atmosfera ostaja prizemljena, saj dramaturgija besednih iger publiko preko zaigrane nevednosti vabi k ugibanju ter jih s postavitvijo v pozicijo večvednih postopoma opolnomoči v njihovem razmisleku. Z vsem tem neprecenljivo gradi samozavest za lastno interpretacijo gledališkega dogodka.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj, Blanka Gombač in Tjaša Bertoncelj
tekmovanje – sodelovanje – besedni in nebesedni jezik – sporazumevanje – zanka (loop)
Predstavo (po vnaprejšnjem dogovoru) opremimo z igrivo pripravo na ogled in z ustvarjalno obravnavo po ogledu.

Na voljo je tudi spletno pedagoško gradivo za samostojno pripravo na ogled in s predlogi za ustvarjalno obravnavo po ogledu predstave.
40 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani041 364 159dasa.skrt@slg-ce.siDaša Skrt
od 5 do 14 let

Trnuljčica

Plesna predstava

Trnuljčica Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava 3_5, 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Balet Trnuljčica predstavlja vrh klasičnega baleta in še danes velja za izjemen dosežek simfoničnega baleta. Čudovita domišljija pravljične zgodbe odpira pot realistični pripovedi o spopadu med dobrim in zlom, o silah, ki se zgrnejo nad usodo dveh mladih ljudi.

Dirigent: Miha Rogina

Libreto: Ivan A. Vsevoložski, Marius Petipa

Koreografija po M. Petipaju: Irek Mukhamedo

Scenografija: Andrej Stražišar

Kostumografija: Marija Levitska

Oblikovanje luči: Andrej Hajdinjak

Koncertni mojster: Igor Grasselli

Izvajalci:

Kralj: Goran Tatar
Kraljica: Monica Maja Dedović
Princesa Aurora: Nina Noč, Ana Klašnja
Princ Désiré: Yujin Muraishi
Lilac, dobra vila: Yaman Kelemet, Lara Flegar, Emilie Tassinari
Carabosse, hudobna vila: Lukas Zuschlag, Yuki Seki
Catallabutte, ceremoniar: Tomaž Horvat

Trnuljčica kot eno najbolj značilnih del klasičnega baletnega repertoarja odraža tesno prepletenost plesa in glasbe ter koreografijo, utemeljeno na simetriji in redu, po svojem vsebinskem izhodišču pa ohranja tudi pridih pravljičnega in romantičnega. Zgoščena postavitev po izvirni koreografiji Mariusa Petipaja združuje melodično lahkotnost partiture in pestro odrsko podobo. Številna praznovanja na kraljevem dvoru dajejo okvir vizualni slikovitosti, ki razprostira prostor domišljije ter mladim gledalcem odkriva svet baletne umetnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ljubezen – dobro in zlo140 minut01 241 59 29tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 5 do 8 let

Zvočna kuhna

Glasbena predstava, Interaktivna predstava

Zvočna kuhna Zavod Federacija Ljubljana, Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Glasbena predstava, Interaktivna predstava 5_8, 8_12
Dogajanje je umeščeno v kuhinjo, kamor so obiskovalci povabljeni kot gostje. Toda kuharski mojster je izgubil okus. Kako naj potem pripravlja hrano? Odkrije, da bi si lahko občutek okušanja nadomestil z ustvarjanjem in poslušanjem zvokov. Če dela glasbo, je to tako, kot da bi pripravljal in okušal hrano. Zato iz kuharja postane glasbenik in skladatelj, ki zdaj z enako strastjo “kuha” zvoke, uživa v njihovih neskončnih kombinacijah in se slasti v zvočni ekstazi. Njegova usta so postala ušesa.

Predstava sledi zaporedju in dramaturgiji bogatega zvočnega kosila in se konča z delavnico, na kateri se obiskovalci v kuhanju nekaterih zvočnih jedi preizkusijo še sami.

Idejna zasnova, režija in glasba: Peter Kus

Svetovalec za dramsko igro in gib: Miha Arh

Krompirjev song: Boštjan Gorenc Pižama

Nastopa: Peter Kus

Predstavo Zvočna kuhna je strokovna komisija 16. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica uvrstila v katalog priporočljivih vsebin ter ji podelila oznako kakovostna predstava.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- nagrada za izvirno idejo “Lutkobaz” Marko Kovačević na 22. Lutfest, Sarajevo, 2021
- nagrada “Novi izzivi lutkarstva” na 22. Lutfest, Sarajevo, 2021
zvok – glasba – skladatelj – sluh – okus
Predstava se konča z delavnico, na kateri se obiskovalci še sami preizkusijo v kuhanju nekaterih zvočnih jedi.
45 minut041 657 860info@peterkus.netPeter Kus
od 6 do 9 let

Akisi

Lutkovna predstava

Akisi VigeVageKnjige, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Akisi je deklica s Slonokoščene obale, ki svoj čas najraje preživlja tako, da se potepa s prijatelji in nagaja svojemu starejšemu bratu. Akisi je, no … res žleht. In to je mulariji, res no … všeč! S svojim bratom Fofano se razume nekako tako, kot se razumeta ogenj in voda, pa tudi šole ne mara preveč. Pravzaprav se strašno boji začetka šolskega leta pri strašnem novem učitelju, ki že prvo uro jasno (in glasno) oznani, da sovraži otroke. Se bo Akisi in njenim prijateljem uspelo izogniti učiteljevi strogi palici? Kaj vse bodo ušpičili?

V predstavi nastopajo Akisi, Papu, Edmond … No, in 10 kilogramov gline. Iz nje igralca sproti, pred publiko, oblikujeta nastopajoče lutke.

avtorja in izvajalca: Voranc Boh in Mia Skrbinac

Mia Skrbinac in Voranc Boh z vznesenim, energetičnim pristopom in nastopom z minimalističnimi lutkovnimi sredstvi na oder preneseta izbrane zgodbe iz stripa za mlade z naslovom Akisi. Otroško radovednost in iskrenost, ki se meša z navihanostjo in frustracijami, ki jih prinese stik z (velikokrat nepravičnim) svetom s prevalentnimi družbenimi normami in samoumevnostmi, utelesita v sproščenem, a intenzivnem medsebojnem drezanju, ki se kot presežek njune energije izpelje v animacijo glinenih lutk. Te nastajajo sprotno in spontano, da bi konkretizirale posamezne situacije, in četudi je dogodek zasnovan okoli pripovedi, postavitev sestavi živo in živahno, dinamično, privlačno, navihano, a hkrati tudi realno, podobo nekega otroštva, kjer se drzno in prodorno vrže v kompleksne problematike sodobnosti.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj, Blanka Gombač in Tjaša Bertoncelj
šola – družina – prijateljstvo – norčije – zabava
Zala Zagoršek Golob, 45 – 60 minut, glina.

Mlajši otroci vodeno izdelajo glavo Akisi in Spektromana, za starejše otroke pa je delavnica oblikovanja gline z različnimi tehnikami. Za šole, ki imajo možnost žganja glinenih izdelkov, se za oblikovanje uporabi navadna glina, pri šolah, ki te možnosti nimajo, pa se uporabi das masa, ki se suši na zraku.
45 minutgibalno_ovirani070 45 00 67ines@vigevageknjige.orgInes Pestar
od 6 do 10 let

Cesarjeva nova oblačila

Lutkovna predstava

Cesarjeva nova oblačila Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
V stari zapuščeni tekstilni tovarni se igrata otroka. Vrvi, tkanine, niti, svetilke in sence postanejo njune igrače. Otroka si pripovedujeta zgodbe in si predstavljata svet, v katerem je tovarna znova odprta, zato imajo njuni starši ponovno delo.

Edini način, kako to doseči v resničnem svetu, je, da prepričajo cesarja, naj tovarno spet odpre. Morda pa obstaja še en način: prevara.

Avtorska lutkovna predstava je priredba svetovno znane pravljice Hansa Christiana Andersena. Ta globoka pravljica ni le vznemirljiva pripoved, pač pa tudi osnovno seznanjanje otrok s temami, ki določajo sodobni svet: s politiko, potrošništvom, z globalizacijo in z bitkami za boljše življenje. Zgodba skuša otroke zabavati, hkrati pa jim ponuditi razmislek o svetu, v katerem odraščajo.

Režiser: Zoran Petrovič

Avtorici likovne podobe: Toni Soprano in Monika Pocrnjić

Igrata: Uroš Kaurin in Tilen Kožamelj

Dramaturg: Marek Turošík

Lektorica: Metka Damjan

Kostumografka in avtorica videa: Toni Soprano

Avtor glasbe: Josip Maršić

Oblikovalca svetlobe: Toni Soprano in Andrej Firm

Mojster luči in video tehnik: Andrej Firm

Mojster tona: Jure Auguštiner

Izdelovalki lutk: Monika Pocrnjić, Toni Soprano

Izdelovalci scene in scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman, Nina Šabeder, Toni Soprano in Monika Pocrnjić

Uprizoritev v polnem ustvarjalnem zamahu izkorišča format otroške igre in kaže polnokrvno osebno zavezanost premišljevanju sodobnega življenja ter družbe. Z dodanim okvirom Andersenovo pravljico preseje skozi živo tkivo aktualnih razmer, da se v novem kontekstu pokaže s širšimi implikacijami in dobi presenetljivo točne ter jasno izluščene poudarke današnjega časa. Pomembne teme, običajno rezervirane za odrasle, se spontano umestijo na ogrodje otroško preproste, iskrive in igrivo neposredne zrcalne podobe, ki se udejanja skozi lucidne odrske rešitve in v dinamičnem, radoživem ter slikovitem prepletu animacije predmetov, igrač in svetlobe, igre, giba, videa in rabe mobilnih telefonov. Pristop odraža svežino in brezmejnost domišljije ter izpostavi naravno lego kritične drže v odnosu do okolja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
aktualizacija pravljic – hiper-produkcija oblačil in tekstilij – izkoriščanje otroške delovne sile – zgodovina Maribora
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
45 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 6 do 8 let

Čuk na palici

Lutkovna predstava, Glasbena predstava

Čuk na palici KUD Moment, , Podravska, Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Glasbena predstava 5_8
Otroški kabaret predstavlja oživljene protagoniste v lutkovni podobi in uprizarja zbirko uglasbenih pesmi ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke. V družbi navihanih, prevzetnih, požrešnih, razvajenih, lažnivih, kratkovidnih in zaljubljenih živali spoznamo življenjske zagate in rešitve. Otroci v predstavi spoznajo tudi različne inštrumente: violino, kitaro, ukulele bas, klarinet, bobne, ksilofon, dežno palico, lončeni bas, činele, glinene ptičke, dromljo…

Režija: Nika Bezeljak

Likovna podoba: Nina Šulin

Nastopajoči in avtorji glasbenih aranžmajev: Laura Zafred, Miha Bezeljak, Matic Smolnikar, Aleš Zorec, Rok Felicjan

Zahvale: Larisi Kazič, Primožu Mihevcu, Waldorfski šoli Ljubljana, SiTi Teatru BTC, Lutkovnemu gledališču Maribor

Odrsko kabarejska adaptacija literarne predloge Svetlane Makarovič navihano vsebino pretvori v zabavo, a nikakor ne zbanalizirano glasbeno-gledališko izkušnjo, ki izvrstne skladbe dopolni s polnokrvno in suvereno uprizoritveno mizansceno. Razgibana glasbena podoba, ki subtilno preigrava različne atmosfere in se prilagaja vsebinskim notam, skupaj z razigrano izvedbo obeh animatorjev ter glasbenega benda subtilno povezuje sproščeno in fragmentirano dramaturgijo krajših vinjet. Forma kabareta je dopolnjena s scenografsko-režijskim pristopom, ki domiselno izkoristi preprost in majhen nabor kovčkov, da ustvari dinamično scenografijo in z odlično animacijo, ki s prisrčnimi lutkami oživi uprizoritveni prostor, z njihovo likovno zasnovo poglobi vsebinske podtone ter naveže sproščen stik s publiko, ki ji ponudi radostno doživetje.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
- nagrada za sozvočje glasbe z drugimi uprizoritvenimi elementi na 9. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2017
- nagrada za igro in animacijo Mihi Bezeljaku na 9. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2017
- nagrada otroške žirije Zlata žirafa na 32. Poletnem lutkovnem pristanu, Maribor, 2021
glasba v živo – različne lutkovne tehnike – človeške lastnosti v živalskih podobah45 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani031 597 847nika@moment.siNika Bezeljak
od 6 do 9 let

Desetnica

Lutkovna predstava

Desetnica Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Predstava o deklici, ki mora od doma in se na poti srečuje s spoznavanjem sveta in sebe, izhaja iz znane in pretresljive arhetipske teme o desetem otroku istega spola, ki mora od hiše. Uprizoritev mlado občinstvo nagovori prek univerzalnih tem samote, strahu, a tudi upanja, poguma in magičnosti, ki jih doživlja deklica, ko se sama znajde na nepredvidljivi poti. Kot samostojni »otrok popotnik« se spoprijema z izzivi odraščanja in oblikovanjem svoje identitete.

Predstava je nastala v sklopu BiTeatra, programske sheme, ki mladim avtorjem omogoča prvo profesionalno avtorsko snovanje in raziskovanje znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti.

Avtorica ideje in koncepta: Katarina Planinc

Avtorici priredbe: Luna Pentek, Lucija Trobec

Režiserka: Lucija Trobec

Dramaturginja: Luna Pentek

Avtorica likovne podobe, scenografka in lutkovna tehnologija ter kostumografka: Katarina Planinc

Avtorica glasbe: Lucija Lorenzutti

Mentorica za igro z lutko: Martina Maurič Lazar

Oblikovalec luči: Uroš Istenič

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Nastopa: Nika Manevski k. g.

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Emil Koprivc

Producentka: Alja Cerar Mihajlović

Lučno vodstvo: Uroš Istenič

Scenski tehnik: Slobodan Ilić

Vodja delavnic LGL: Zoran Srdić

Izdelava scene in lutk: Katarina Planinc, Olga Milić, David Klemenčič, Zala Kalan, Marjetka Valjavec

S subtilnim posegom v izvirno pripoved, ki se plete okrog izključitve iz domačega okolja, nomadskosti in nenazadnje tudi domotožja, ustvarjalna ekipa lutkovne predstave Desetnica ljudsko izročilo nežno premakne v sodobnost, vendar pri tem ne izgubi čuta za krhkost, nežnost in pogum. V širne podobe brezkončnih pokrajin, v katere nas popelje hibridna scenografija iz video projekcije in rekvizitov iz naravnih materialov v zasnovi Katarine Planinc (ki je tudi konceptualna avtorica celostne vizualne podobe), odločno, a skrbno vstopa animatorka Nika Manevski. Tudi sama kot popotnica z nahrbtnikom na rami, pripoved razvija z natančno in tenkočutno prezenco, kjer skupaj z lutko raziskujeta svetove narave, lepote, otožnosti in čudenja.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj, Blanka Gombač in Tjaša Bertoncelj
samota – strah – upanje – pogum – magičnost45 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 6 do 11 let

Emil in detektivi

Dramska predstava

Emil in detektivi Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 5_8, 8_12
Ko se Emil na železniškem peronu poslovi od mame, zagotovo niti ne sluti, da se bodo njegove počitnice v Berlinu spremenile v napeto detektivko. Na vlaku mu lopov namreč izmakne dragocenih sto štirideset mark in Emil se odloči, da bo denar, ki ga je mama tako težko prislužila, dobil nazaj. Emilova zgodba ni le kratkočasna detektivka o lovu na roparja, ampak je predvsem zgodba o (materialni) revščini in (notranjem) bogastvu. Predstavo še dodatno razgibajo songi in koreografije, ki domiselno in igrivo soustvarjajo različne postaje Emilove dogodivščine. Med pravili pisanja detektivskih zgodb so tudi ta, da mora imeti bralec enake možnosti, da reši primer, kot jih ima detektiv, da v zgodbi ne najdemo nobenih nadnaravnih pojavov, da mora biti zločinec omenjen že na začetku zgodbe, vendar tako, da ga bralec še ne odkrije, in da pride do rešitve primera detektiv z razmišljanjem, ne le zaradi srečnega naključja.

Režiserka: Ajda Valcl

Avtorici dramatizacije: Ajda Valcl, Simona Hamer

Dramaturginja: Simona Hamer

Scenografka in kostumografka: Jasna Vastl

Skladatelj: Saša Lušič

Avtor songov: Sebastjan Starič

Koreograf: Sebastjan Starič

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Oblikovalec svetlobe: Igor Remeta

Izvajalci: Nik Škrlec k. g., Jernej Kuntner, Rok Kunaver, Jan Bučar, Nina Skrbinšek, Alenka Tetičkovič / Nina Ivanič, Ajda Toman / Lena Hribar, k. g. / Aja Kobe, Matevž Müller, Voranc Boh k. g.

Emil in detektivi je dinamična uprizoritev, scenografsko domiselno umeščena na železniške tire, kjer zvesto sledi zgodbi literarne predloge. Ker je pri tem vseskozi napeta, zabavna in duhovita, mladega gledalca nemudoma pritegne ter ga vse do konca obdrži v napetosti. Njena bistvena odlika je ta, da postavi v ospredje solidarnost in samoorganizacijo otrok, ki pogumnemu, vendar tudi nekoliko lahkovernemu protagonistu Emilu pomagajo premagati lopova in dobiti nazaj njegov ukradeni denar.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
- nagrada Zlata pika na Pikinem festivalu, Velenje, 2015
- nagrada za najboljšo predstavo namenjeno šolskim otrokom na 16. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2015
detektivka – prijateljstvo – kraja – narcizem70 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 6 do 14 let

Gledališče od Ž do A

Dramska predstava

Gledališče od Ž do A Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava 5_8, 8_12, 12_14
Gledališče od Ž do A je igrana izobraževalna predstava, ki najmlajšim gledalcem razkriva potek gledališke uprizoritve iz zakulisja. V ospredje postavlja radovedna nepridiprava A in Ž z misijo razkrivanja gledaliških skrivnosti. Izmuzneta se skozi službeni vhod in za vsakimi vrati spoznata kakšnega gledališkega mojstra – inšpicienta, odrske in scenske delavce, šiviljo, maskerko, rekviziterja, garderoberko, tonskega tehnika in mojstra svetlobe – ki spretno rešuje nepredvidene težave in prispeva v kompleksen mozaik kolektivnega procesa, brez katerega gledališke predstave ne bi bile takšne, kot so.

Režiserka: Ivana Djilas

Scenografka in kostumografka: Maja Mirković

Skladatelj: Boštjan Gombač

Lektor: Janez Bostič

Koreograf: Ivica Knez

Oblikovalec svetlobe: Tomaž Bezjak

Izvajalci: Mirjana Šajinović/Irena Varga, Vladimir Vlaškalić/Ivica Knez

Spoznavanje gledališkega zaodrja je v uprizoritvi Gledališče od Ž do A pregneteno v zabavno raziskovalno avanturo, pri čimer dosledno kombinira enostaven in pregleden vpogled s kompleksnostjo kolektivnega ustvarjalnega procesa in spoštovanjem umetniškega dela, predvsem pa od začetka do konca ohranja vzdušje napetega pričakovanja v razkrivanju gledališke skrivnosti. Slast prepovedanega potikanja po gledališču se združi tudi s presenečenji ob spoznavanju malce odbitih oseb, od katerih so dobrodošlo poudarjeni poklici, ki običajno niso v ospredju.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
zakulisje – vsakdanje življenje v gledališču – nastajanje gledališke predstave – poklici v gledališču55 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni02 250 61 35anja.zizek@sng-mb.siAnja Žižek
od 6 do 10 let

Heidi

Dramska predstava

Heidi Slovensko ljudsko gledališče Celje, , Savinjska Dramska predstava 5_8, 8_12
Heidi je sirota in po smrti staršev živi s teto Dete. Ko se teti ponudi dobro plačana služba v mestu, odpelje Heidi k Dedu na Planino. Skrivnostni Ded s svojim samotarskim načinom življenja buri domišljijo vaščanov, v resnici pa je tudi on osamljen in nesrečen. Ded in Heidi se hitro navežeta, drug v drugem najdeta družino in ljubezen. Heidi se zaljubi v naravo, kjer se osvobodi. Heidi spozna prijatelja Petra. Nekega dne pa se vrne teta Dete in Heidi odpelje v mesto za družabnico bolni Klari.

Avtorica dramatizacije: Tatjana Doma

Režiserka: Ivana Djilas

Avtorica songov: Ana Duša

Avtor Petrovega songa: Branko Završan

Dramaturginja: Tatjana Doma

Scenografka in kostumografka: Barbara Stupica

Avtor glasbe in korepetitor: Boštjan Gombač

Koreografka: Maša Kagao Knez

Oblikovalca svetlobe: Barbara Stupica in Denis Kresnik

Lektor: Jože Volk

Igrajo:

Heidi – Živa Selan

Ded – Branko Završan

Teta Deta, Klarina babica – Barbara Medvešček

Peter – Urban Kuntarič

Vaški učitelj – Mario Šelih

Gospodična Rottenmeier – Jagoda

Pripovedovalec, Služabnik – Sebastijan Damjan M. Trbovc

Klara – Beti Strgar

Klarin oče – Rastko Krošl

Mestni učitelj – David Čeh

Uprizoritev z domiselno režijsko in scenografsko zasnovo gledališča v gledališču zgodbo posreduje skozi zunanji pripovedno-glasbeni okvir ter odrski in zvočni prostor razplasti s številnimi izvirnimi rešitvami. Spretno posodobljena dramatizacija naslavlja relevantna vprašanja in idejne usmeritve, ki jih uprizoritev z razigrano avtorsko glasbo in spevnimi songi ter neobremenjenim in duhovitim pogledom udejanja v maksimi radoživega uprizarjanja zgodbe. Dogajanje je pestro in razigrano, v vizualni podobi vabljivo arhaično, v pristopu pravljično in lahkotno; slikovito izriše dva povsem različna svetova in tipizirano izpostavi predvsem različna odnosa do življenja ter s prepričljivo Heidi živahne, svetle narave ilustrira moč mladih pri spopadanju s svetom, ki ga upravljajo odrasli.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
prijateljstvo – družina – pustolovščina
Predstavitev celotnega procesa nastajanja predstave: od izbora teksta, režiserja, bralnih in aranžirnih vaj, do finega izdelovanja predstave, nastajanja scenografije in kostumov, glasbe, oblikovanja luči; skratka vse stopnje nastajanja do premiere predstave Heidi. Dolžino in zahtevnost programa prilagodimo starosti otrok.
70 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani041 364 159dasa.skrt@slg-ce.siDaša Skrt
od 6 do 18 let

Hrestač

Plesna predstava

Hrestač Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Plesna predstava 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Mladi gledalci spoznajo deklico Klaro, ki dobi v dar nenavadno lutko – Hrestača. Ko vsi zaspijo, se Klara vrne k božični jelki in zaspi s Hrestačem v naročju. Ko znova odpre oči, presenečena ugotovi, da je lutka oživela. Hrestač in Klara se tako odpravita na potovanje skozi pravljično deželo, kjer jima pot prekrižajo številna bitja, mladi gledalci pa med spremljanjem njune poti v čarobnem svetu spoznajo resnično vrednost prijateljstva in družinske topline.

Skladatelj: Peter Iljič Čajkovski

Koreograf: David Nixon

Dirigent: Simon Robinson

Izvajalci: solisti in ansambel Baleta SNG Maribor

Mariborski Hrestač s klasično postavitvijo pravljičnega baleta, natančno izpeljavo in suvereno izvedbo mladim gledalcem odkriva vznemirljiv svet baletne umetnosti. S slikovito glasbeno, odrsko in koreografsko podobo spodbuja njihovo domišljijo, čustveno doživljanje in dojemljivost za lepoto. Še posebej nagovarja s spretno oblikovano in zgodbi primerno čarobno atmosfero, v kateri se prepletejo družinsko božično vzdušje, fantazijski svet deklice s premagano nevarnostjo mišje vojske in pogumnim princem ter živahen niz razkošnih plesnih točk, zazrtih v svet in sanje.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
božično praznovanje – čarobna lutka – junaštvo – magična dežela – pomen prijateljstva120 minutgibalno_ovirani02 250 61 35darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 6 do 10 let

Knjiga o džungli

Glasbena predstava, Multimedijska predstava

Knjiga o džungli Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Glasbena predstava, Multimedijska predstava 5_8, 8_12
Priljubljena zgodba, nas s privlačnimi odrskimi podobami popelje na vznemirljivo pustolovščino dečka Mavglija in njegovih prijateljev. Da bi ušel maščevanju tigra Šir Kana, mora Mavgli zapustiti svoj dom, na nepozabni dogodivščini pa ga spremljata zvesta prijatelja, panterica Bagira ter dobrodušni medved Balu, ki želi dečka naučiti pomembnih življenjskih lekcij. Odgovor na vprašanje, ali bo v džungli naposled lahko le zavladal mir ter kako zelo pomembni so moč prijateljstva, kljubovanje lažnim avtoritetam ter občutek pripadnosti, se skriva tudi v vizualnih kreacija. Risani film je ob samostojnem pripovedovanju z glasbo aktivno vpet v interakcijo s pevci, odetimi v živalske kostume.

Libreto in režija: Pier Francesco Maestrini

Glasba: Giovanni Sollima

Dirigent: Simon Robinson

Slovenski prevod libreta: Benjamin Virc

Avtor video animacije: Joshua Held

Kostumograf: Luca Dall’Alpi

Asistentki kostumografa: Simona Toš in Suzana Rengeo

Oblikovalec luči: Sašo Bekafigo

Asistent režije: Tim Ribič

Izdelovalca lutk: Aleksander Andželović, Maja Makovec

Nastopajo: Balu – Sebastijan Čelofiga; Gurila – Jaki Jurgec; Mowgli – Valentina Čuden; Bagheera – Petra Crnjac; Shir-Khan – Mihael Roškar; Akela, Kaa – Bogdan Stopar; Akrobatke – Tamia Dulce, Villca Šeme, Mia Miloševič Iglič

Orkester Opere in baleta SNG Maribor

Operni dogodek za otroško publiko, ki sloni na adaptaciji znane istoimenske literarne predloge Rudyarda Kiplinga, uprizoritveni dogodek uspešno osmisli na podlagi premise, da je primeren za gledalca ali gledalko, ki se z opernim žanrom srečuje prvič. V priredbi s sodobnim pristopom glasbena podlaga poteka vzporedno s projekcijo v dialogu z glasbo risane animacije, kjer se odvijajo ključni dogodki in drugi dramaturški poudarki. S tem uprizoritev omogoča lahkotno sledenje zgodbovnemu okvirju in posledično odpira prostor za pozornejše doživljanje in spremljanje pevskih segmentov, ki se poglabljajo v čustvovanje osrednjih likov kot odziv na pomembne dogodke. Nad odrom se nahajajo nadnapisi, ki so v pomoč pri sledenju besedilu v primeru, da ga mlada publika morda težje razume med petjem. Knjiga o džungli do žanra, s katerim se mladi zelo redko srečujejo spontano, pristopa z razumevanjem, da je za to publiko smiselno najti formo, ki bo komunicirala s sedanjoatjo in ki jih bo seznanila z osnovnimi parametri, ne da bi jih pri tem odvrnila zaradi nerazumljivosti ali dolgočasja.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
prijateljstvo – mir – pripadnost – odraščanje – radovednost60 minutgibalno_ovirani02 250 61 35darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 6 do 10 let

Lutkovni zajec in samostanska miš

Lutkovna predstava

Lutkovni zajec in samostanska miš Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava 5_8, 8_12
Predstava gledalce popelje skozi čas. Zgodbo burne in zanimive zgodovine minoritskega samostana, v katerem zadnje desetletje domuje Lutkovno gledališče Maribor, pripovedujeta pravljična lika: lutkovni zajec kot simbol in znak lutkovnega gledališča ter samostanska miš kot nedvomna večna prebivalka samostana. Bogata zgodovina v poetični predelavi lahko deluje kot učna pot ali kot prav posebno gledališko doživetje.

Avtor besedila: Borut Gombač

Režiserka: Nika Bezeljak

Avtorica poti in likovne podobe: Ajda Sitar

Avtor glasbe: Milko Lazar

Lektorica: Metka Damjan

Igralca: Urša Kavčič in Voranc Boh k. g.

Lutkovni tehnologi in izdelovalci lutk: Mojca Bernjak, Aleksander Andželović, Darka Erdelji in Urban Saletinger

Scenski tehnologi in izdelovalci scene: Lucijan Jošt, Branko Caserman, Urban Saletinger in Zlatko Mešić

Kostumografka: Mojca Bernjak

Oblikovalec svetlobe: Urban Kolarič

Oblikovalec zvoka: Jure Auguštiner

Tehnični asistent: Aleksei Kulakov

Lutkovni zajec in samostanska miš je poetično in igrivo potovanje skozi pestro zgodovino gledališke stavbe, nekdanjega minoritskega samostana, vojašnice in domovanja branjevk; informativno in sporočilno prav toliko kot izkustveno in polno gledališke čarovnije. Vodenje karavane obiskovalcev, živost zgodb iz različnih obdobij, njihove prostorsko-ambientalne umestitve ter domiselno vstopanje skozi »časovna okna« starih omar-ur ustvarijo doživetje skupnega raziskovanja skrivnosti. Z lutkovno-igrano dinamiko, pesmijo in besedilom, ki se lucidno poigrava z besedami in pomeni ter slikovito pojasni posamezne zgodovinske pojave, uprizoritev vzpostavi most med zgodovino in sedanjostjo ter v slednji odpira bogate plasti stvarnosti in domišljije.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Zlata žirafa, nagrada otroške žirije za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu 33. Poletni lutkovni pristan 2022
lutkovne tehnologije (ročne, namizne lutke) – zgodovina Maribora, Minoritskega samostana in Lutkovnega gledališča Maribor – poezija
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti gledalcev.
45 minut02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 6 do 10 let

Potepini

Interaktivna predstava, Multimedijska predstava

Potepini Lutkovno gledališče Maribor, CONA zavod za procesiranje sodobne umetnosti, , Podravska, Osrednjeslovenska Interaktivna predstava, Multimedijska predstava 5_8, 8_12
Potepini so povabljeni na pot ob Dravi v Mariboru in v Ljubljani ob Ljubljanici, opremljeni s slušalkami in aplikacijo na telefonu. Potep postane večmedijski performans oziroma zvočni sprehod, ki ga udeleženec samostojno obhodi po vnaprej začrtani poti. Potepini so lahko otroci, šolske skupine in družine, ki s pomočjo zvočnih slik, vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, prehajajo med fiktivnimi in realnimi situacijami.

Edinstveno zvočno doživetje nas poveže z našim okoljem na nov, umetniško doživet način in nas spomni na to, zakaj je tako pomembno hoditi.

Oprema se izposodi pri organizatorju; v Mariboru v Lutkovnem gledališču Maribor, v Ljubljani pa pri parku Špica (po vnaprejšnjem dogovoru). Skupine otrok potrebujejo spremstvo, vsaj 1 mentor na 8 otrok.

Avtorica zasnove, besedila in izbor poti: Irena Pivka

Avtor glasbe, zvočne kreacije in zvočnega zemljevida: Brane Zorman

Lektorica za slovenski jezik: Metka Damjan

Avtorica ilustracije zemljevida: Darka Erdelji

Prevajalca: Urban Belina (angleščina) in Urška Černe (nemščina)

Snemalec tona: Marko Jakopanec

Interpreti

slovenščina: Metka Jurc, Danilo Trstenjak in Jonas Jerman

angleščina: Marko Jakopanec, Amy Bordon in Daša Solomon

nemščina: Uroš Kaurin, Katarina Klančnik Kocutar in Ana Hlebič

Pri Potepinih si nadenemo slušalke in se odpravimo na sprehod ob reki ter po mestnih ulicah. Preplet stvarnega in poetičnega teksta nas spremlja kot prijateljski glas in skupaj z zvočno sliko – okrepljenimi zvoki naravnega in urbanega okolja – v ospredje postavlja pozornost sprehajalca; izostri pozornost na to, kar vidimo in slišimo okoli nas, obenem pa jo usmerja na lastno dejavnost, na hojo kot govorico telesa, njegovo spretnost, moč raziskovanja in svobodo. Premišljena dramaturgija zvočnega glede na lokacijo in skrbno vodenje izkušnje sprehajalca se vrši skozi ritmiziran govor, ki lahkotno spodbudi korak. V tem so Potepini posebno doživetje, ki lucidno locira prostor gledališkega v umetniško domišljenem »preoblikovanju« vsakdanjega in drugačnem, doživetem pogledu nanj.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
hoja – zvočni sprehod – urbano področje – akustična ekologija – čuječnost s pomočjo slušne in vidne zaznave45 minut051 385 787 (MB), 040 418 682 (LJ)Andreja Lešnik (LG Maribor, andreja.lesnik@lg-mb.si), Irena Pivka (Zavod Cona, irena@cona.si)
od 6 do 10 let

Tunel

Eksperimentalna predstava

Tunel Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Eksperimentalna predstava 5_8, 8_12
Tunel je nenavadna predstava, ki išče udobje v temi in svetlobo odmerja kot slastno sladico. Sprva se zdi, da je svetlobo mogoče nadzorovati, teme – neznane, nevarne – pa ne. Vendar se v predstavi situacija kaj kmalu obrne – z žličko poguma in ščepcem sodelovanja lahko brez skrbi uživamo v temi, kot si jo po mili volji sami odmerjamo. Uprizoritev, ki temelji na animaciji svetlobe in teme, ustvarja t. i. temišče (igrišče za temo), kjer nastajajo asociativne vizualne in zvočne podobe, ki igrivo odpirajo vprašanja strahu in poguma.

Režiser, avtor likovne podobe, scenograf: Miha Golob

Dramaturginja: Mojca Redjko

Kostumografka: Dajana Ljubičić

Avtor glasbe: Andrius Šiurys

Oblikovalec virtualnih vsebin: Borut Kumperščak

Oblikovalec svetlobe: Gregor Kuhar

Igrajo: Miha Arh, Gašper Malnar, Barbara Kanc k. g. , Filip Šebšajevič k. g.

Vodja predstave, oblikovalec zvoka in video tehnik: Aleš Erjavec

Snemanje pogovorov in montaža zvočnih posnetkov: Mitja Vasič, Aleš Erjavec, Izidor Kozelj

Producentka: Alja Cerar Mihajlović, Agnė Pulokaitė

Lučno vodstvo: Gregor Kuhar/Kristjan Vidner

Scenski tehnik: Sašo Kitić

Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Polona Černe, Sandra Birjukov, David Klemenčič, Zlatko Djogić, Zoran Srdić, Monika Colja, Smrekca d.o.o.

Izdelava ogledal: Konveks, Oliver Frlić, s. p.

Uprizoritev skozi sosledje krajših prizorov spretno prepleta domiselno scenografijo in animacijo rekvizitov, s katerimi ustvarja trenutke gledališke magije in odrske iluzije, ki porajajo čudenje in radovednost. Z izbiro mnogih ‘vsakdanjih’ objektov in preprostih dejanj gledališče prestopi meje samega trenutnega dogodka, saj povabi k nadaljnji interakciji in raziskovanju ugledališčenih igrivih trenutkov. Preigravanje skritega in razkritega se dogaja v prostoru razsrediščenega pogleda, ki hkrati dekonstruira klasično četrto steno in vzpostavi medprostor domišljije in doživljanja, kjer je v ospredju izkustvo. Izlušči se bistvo gledališča, njegova najosnovnejša forma, dogodek, v katerem se prosto pretakajo asociativni in čutni vtisi in odzivi.

Otroke lahko z ustrezno pripravo na to živahno gledališko izkušnjo spodbudimo, da se vanjo popolnoma potopijo (in v njej ne iščejo klasične zgodbe).

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
- nagrada za najboljšo režijo (Miha Golob), nagrada za oblikovanje svetlobe (Gregor Kuhar) ter posebna nagrada po presoji žirije za celostno in homogeno izvedbo (Miha Arh, Gašper Malnar, Barbara Kanc in Filip Šebšajevič) na 12. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2023
svetloba – tema – strah – pogum50 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 6 do 10 let

Živalske novice

Dramska predstava

Živalske novice Gledališče Koper, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška, Obalno-kraška Dramska predstava 5_8, 8_12
Živalske novice na oder postavljajo junake in zgodbe, ki jih je otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan ustvaril kot serijo kratkih realističnih pripovedi. V predstavi jih je uprizorjenih pet: Dolgčas okužil muhe, Trave ni, krave znorele, Vojna za travo, Raca spet padla z neba in Lepo je biti papagaj. V vseh epizodah kot glavni junak nastopa včasih neroden, a vseskozi originalen fant Primož, ki se z nenavadnimi živalskimi junaki vedno znova zapleta v nepredvidljive peripetije. V predstavi je tako tudi povezovalec nanizanih zgodb, spetih v okvir »gledališke oddaje« s komično obarvanimi novicami iz živalsko-človeškega sveta.

Avtorica dramatizacije in režiserka: Ajda Valcl

Scenograf: Marco Juratovec

Kostumograf: Andrej Vrhovnik

Avtor glasbe: Mirko Vuksanović

Oblikovalec svetlobe: Alen Hrvatin

Izvajalci: Andrej Zalesjak/Martin Mlakar, Rok Matek/Matic Valič, Igor Štamulak, Medea Novak

Uprizoritev literarno formo časopisnih novičarskih zgodb vešče oblikuje v dramaturško koherenten in dinamično izpeljan gledališki omnibus z domišljenimi prehodi, spretno vpeljanim okvirjem odigranih zgodb ter tekočim ritmom. Celoto Živalskih novic učinkovito podpirajo pretehtana enostavnost režijskih in scenskih rešitev ter prepričljive in domiselne igralske upodobitve različnih živali, ki izražajo duhovit komentar človeškega pogleda na karikirano živalsko prispodobo ter učinkovito parodirajo človeške lastnosti in obnašanja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
dolgočasje – laganje – lenoba – reševanje sporov – neprimerno obnašanje45 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani05 335 22 04 (NG); 05 66 34 392, 041 690 063 (KP),organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov (NG); Vanja Korenč (KP)
od 7 do 14 let

Nekje drugje

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Nekje drugje Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Lutkovna predstava 5_8, 8_12, 12_14
Nekje drugje je pretresljiva zgodba o nesmiselnosti vojnih grozodejstev. Kakšen je svet vojnih grozot, če ga gledamo skozi otroške oči? Šele v tej perspektivi lahko do konca dojamemo nesmiselnost vojne. Ker je takšna tema kočljiva in boleča, velikokrat ostane zamolčana. Vendar je o njej nujno spregovoriti prav najmlajšim.

Predstava vključuje vrsto sodobnih tehnoloških pristopov k lutkovnemu gledališču. Klasična lutkovna animacija se prepleta s prostorskimi video projekcijami in virtualnim risanjem.

Režiser: Tin Grabnar

Avtor: Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović Babnik

Igra: Asja Kahrimanović Babnik, Ajda Toman

Avtor likovne podobe: Matija Medved

Stop motion animacija: Matija Medved in Lea Vučko

Dramaturginja: Zala Dobovšek

Asistentka režiserja: Nina Šorak

Kostumografinja: Sara Smrajc Žnidaršič

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Video mapping: Boštjan Čadež

Asistenca in montaža videa: Lea Vučko

Mentor za animacijo: Kolja Saksida

Zvočni efekti: Mateja Starič

Lektorica: Metka Damjan

Oblikovalec svetlobe in lučno vodstvo: Kristjan Vidner

Nekje drugje skozi otroški, nezaznamovan pogled tankočutno poveže mladim poznani svet z oddaljeno podobo vojne. Z inventivno rabo sodobne tehnologije in tehnik filmske animacije v kontekstu lutkovnega uprizarjanja šolska tabla postane vrtljiva interaktivna plošča in prizorišče dekličine vojne izkušnje, ki gledalce posrka v dinamično pripoved. Občutljiv pristop k temi se kaže tako v preprostosti in dostopnosti otroškega vsakdana kot v vsebinsko in izvedbeno premišljenem dialogu z družbeno stvarnostjo, ki ga igralka razpira z živim ustvarjanjem dogajanja in njegovega scenskega okolja. V hladni dvorani Tunela grozovitost vojne z zvočnimi, svetlobnimi ter lutkovnimi učinki pretopi v čutno in poetično atmosfero ter jo z gradnjo pripovedi napolni s človeškostjo, ki se gledalcev dotakne z vso silo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- posebna nagrada žirije za uspešno kombinacijo lutkarskega načina razmišljanja in uporabe sodobne tehnologije pri realizaciji teme, Mednarodni lutkovni festival PIF, Zagreb, 2017
- nagrada za najboljšo predstavo (grand prix) na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za najboljšo režijo Tinu Grabnarju na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za animacijo in igro Asji Kahrimanović Babnik na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za celostno likovno podobo Matiju Medvedu na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za najboljšo otroško predstavo na 18. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2019
vojna – begunci – prijateljstvo – tujci40 minutgluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 7 do 12 let

Prosto po Prešernu

Dramska predstava

Prosto po Prešernu Zavod Margareta Schwarzwald, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14
Prosto po Prešernu je gledališka predstava za mladino. Izhodišče za nastanek uprizoritve je Prešernova poezija, predstavljena in interpretirana pa je drugače kot v šoli. S Prešernom se posameznik, ki je del našega šolskega sistema, sreča že zelo zgodaj. Se pa zagotovo večina današnjih mladostnikov na prehodu v odraslo življenjsko obdobje težko vživi v arhaičen jezik in način življenja v času nastanka Prešernovih del. Navdih je bistven za ustvarjanje. Prešerna sta pogosto navdihovala (nesrečna) ljubezen in brezup – ti večni temi, ki ju vsi še kako dobro poznamo, z njima pa smo se več in usodno začeli srečevati prav v najstniških letih. Uprizoritev jasno pokaže, da imajo Prešeren oz. njegovi liki in najstniki več skupnega, kot se jim morda zdi, ko se morajo o njem učiti v šoli.

Avtorice koncepta: Maruša Kink, Simona Hamer, Mija Špiler

Režiserka: Maruša Kink

Dramaturginja: Simona Hamer

Lektorica: Maja Cerar

Scenografka: Vasilija Fišer

Avtor idejne zasnove in napisa na scenografiji: Jure Engelsberger

Kostumografka: Tina Bonča

Asistentka kostumografije: Anja Esih

Avtor glasbe: Boštjan Gombač

Oblikovalec svetlobe: Marko Čeh

Izvajalci: Jernej Čampelj, Tina Gunzek/Patrizia Jurinčič Finžgar/Nataša Keser, Saša Pavlin Stošić

Predstavo Prosto po Prešernu je strokovna komisija 16. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica uvrstila v katalog priporočljivih vsebin ter ji podelila oznako kakovostna predstava.

Bruna Antauer, Ljubica Marjanovič Umek in Petra Pogorevc
Prešeren – poezija – ljubezen – Povodni mož – Turjaška Rozamunda
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 7 do 12 let

Razcufane zgodbe

Glasbena predstava, Pripovedovalska predstava

Razcufane zgodbe Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Divja misel, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Pripovedovalska predstava 5_8, 8_12, 12_14
V mesto, naravnost med nas, prihaja karavana. Ne vemo, od kod prihaja in kam gre. Vemo pa, da prav tako skrbno, kot druge karavane tovorijo najdragocenejše blago – žafran, sol, čaj ali čokolado –, naša išče in tovori zgodbe. In na svoji poti najde take za vse priložnosti in potrebe: zgodbo za dober začetek, zgodbo, ki te pogreje, zgodbo, ki te potolaži, razburljivo zgodbo, zgodbo, ki izpolnjuje želje, strašljivo zgodbo, zgodbo, ki išče in na koncu najde srečen in pravičen konec.

Štirje pripovedovalci in trije živahni glasbeniki vsepovsod stikajo za zgodbami in v pripovedi vpletajo zvoke, slike, predmete, občinstvo; da se znajde v zgodbi, je njim in nam vendar na voljo ves svet.

Režija: Maruša Kink

Igrajo in pripovedujejo: Lina Akif, Daša Doberšek, Blaž Šef, Stane Tomazin, Pantaloons (Luka Belič, Aljaž Markežič, David Nik Lipovac)

Dramaturgija: Špela Frlic

Glasba: Pantaloons

Scenografija in kostumografija: Vasilija Fišer

Oblikovanje pokrival: Alja Sušnik

Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar

Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic

Lektorica: Mateja Dermelj

Producentka in vodja predstave: Jera Topolovec

Uprizoritvena različica besedila je nastala v sodelovanju z ustvarjalci predstave.

Uprizoritev raznolike zgodbe vpne v gledališko situacijo potujoče karavane pripovedovalcev, glumačev in glasbenikov ter z občutkom aktivira gledalce, da postanejo pozorni opazovalci, iskalci in ustvarjalci lastnih zgodb. Pestra druščina malce ekscentričnih likov in živa glasba poskrbita za dinamiko in spleteta slikovito pokrajino pripovedi, ki govorijo o sanjah, strahovih in potovanjih, upoštevajo vsa bitja, tudi najmanjša in pozabljena ali predmetna, ter v neizmernosti življenja dolbejo mesto za domišljijo, pravljičnost in drugačen pogled na stvarnost. Pri tem celotna uprizoritev deluje kot samosvoja zgodba o čarobnosti sveta, stkanega iz zgodb, in naši zmožnosti, da z njimi spoznavamo, doživljamo in oblikujemo svet.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
pripovedovanje – zgodbe – igrivost – ustvarjalnost – potovanje70 minut041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 7 do 11 let

REČI REČI

Lutkovna predstava, Plesna predstava

REČI REČI EMANAT Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Plesna predstava 5_8, 8_12
Kakšne reči nas obkrožajo? Ali reči res lahko kaj rečejo? Imajo vse reči obliko? Kaj je pravzaprav ta presneta reč!? Predstava raziskuje reči, ki nas obkrožajo v našem vsakdanu ter preizprašuje občutke in ideje, ki jih v nas sprožajo. Gre za predstavo predmetnega gledališča, namenjeno mlajšemu občinstvu, znotraj katere plesalca, skupaj z občinstvom odkrivata skrivnostne in zanimive lastnosti plastičnih predmetov in njihovo vpletenost v človeški vsakdan, ob tem pa potencial animacije raje kot skozi klasične lutkovne tehnike iščeta prek giba in plesne umetnosti. Predstava otrokom na inovativen in humoren način razpira problematiko ekologije – otroke osvešča o posledicah uporabe plastike in jih spodbuja k skrbi za okolje.

Režiserja, koreografa in izvajalca: Jan Rozman, Julia Keren Turbahn

Scenografa: Dan Pikalo, Jan Rozman

Oblikovalka svetlobe: Annegret Schalke

Oblikovalec zvoka: Andres Bucci/Future Legend

Kostumografinja: Tanja Pađan/Kiss the Future

Zunanje oko: Sanja Tropp Frühwald

Avtor glasbene kompozicije, besedila in vokala v pesmi Dinge dingen: Alexander Patzelt

Prevod in vokal v pesmi Reči reči: Manca Trampuš

Ilustracija: Matija Medved

Strokovno svetovanje: Gabi Dan Droste, Benjamin Zajc

Izvršni producentki: Sabrina Železnik (Slovenija), Patricia Oldenhave (Nemčija)

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Aleš Erjavec (gostovanja Damjan Delak)

Vodji luči: Gregor Kuhar, Maša Avsec (gostovanja Janko Oven)

Scenska tehnika: Kemala Vrabac Kordiš, Slobodan Ilić

Delavnica: Zoran Srdić, Iztok Bobić

Producentka LGL: Alja Cerar Mihajlović

Uprizoritev v domišljeni odrski zasnovi na presečišču predmetnega gledališča in sodobnega plesa vzpostavi prostor srečanja med najrazličnejšimi predmeti in človeškim telesom. Oder postane poligon igrivega raziskovanja, kjer namesto besed spregovorijo odrske akcije, utemeljene s prepoznavnimi idejami in odprte raznovrstnim navezavam ter poudarkom gledalcev. Skozi jasno strukturirana poglavja izvajalca preizkušata oblike, gibanje in asociacije, ki jih sprožajo predmeti, ter preverjata podobnosti, razlike in odnose med človekom in stvarmi, ki nas obkrožajo. Reči reči iz vsakdanjega okolja iskrivo črpajo ustvarjalne možnosti tega odnosa in podpirajo domišljijo glede načinov, kako gledamo in dojemamo življenje predmetnega, ter implicirajo premislek o sobivanju človeka in materialnega.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj

Predstava je uvrščena na 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
predmeti – oblike – barve – plastika – ekologija
Predstava je opremljena s programskim listom, ki vključuje različne naloge (branje, risanje, poslušanje…) preko katerih otroci poglobljeno spoznavajo svet reči.
55 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani01 43 05 724info@emanat.siTamara Pepelnik
od 7 do 12 let

Skrivno društvo KRVZ

Dramska predstava

Skrivno društvo KRVZ Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 5_8, 8_12, 12_14
Nekega večera, ko se Črt odpravlja spat, zagleda skrivnostno senco, zdi se mu, da vidi zmaja. Ne moti se. Istega večera dvojčka Kaj in Iza najdeta skrivnostni zemljevid, ki ga pokažeta Vidu, Črtovemu najboljšemu prijatelju. In kot bi trenil se štirje enajstletniki znajdejo sredi napete pustolovščine. Detektivsko odkrivanje skrivnosti zemljevida glavne junake popelje v svet zmajev in skrivnostne rastline, ki zmajem omogoča dolgotrajno življenje. Spopasti se morajo z zapletenimi ugankami in različnimi nepridipravi, ki klopčič zgodbe še bolj zapletajo.

Režiser: Mare Bulc

Igralke in igralci: Matej Zemljič k. g. (Črt), Filip Mramor k. g. / Klemen Kovačič k. g. (Vid), Gaja Filač k. g. (Iza), Martin Mlakar k. g. (Kaj), Ajda Toman (Pripovedovalka), Primož Ekart k. g. (dedi Konstantin), Alenka Tetičkovič (gospodična Julija), Jernej Kuntner (Erasmus), Nina Ivanič (Tomasina Lisica), Jure Lajovic (Viljem), Lovro Finžgar (Ivan Jež), Jan Bučar (Klemen, Policaj 2), Rok Kunaver (Tine, Policaj 1), Jelena Ždrale k. g. (violinistka).

Avtorica priredbe in dramaturginja: Simona Semenič

Avtorica glasbe: Polona Janežič

Kostumografka: Sanja Grčić

Scenograf: Damir Leventić

Koreograf: Sebastjan Starič

Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Asistentka kostumografke: Monika Colja

Asistentka oblikovalca svetlobe in lučni vodja: Maša Avsec

Oblikovalka korekcij scenskega zemljevida: Maja Rebov

Uprizoritev preplete realni in fantazijski svet v razgibano in komunikativno pripoved. Ta se v vsebini kaže kot vznemirljiva pustolovščina, polna skrivnosti in zagonetk, v odrskem mehanizmu pa spretna v povezovanju različnih dogajalnih niti, dinamična in razigrana. Z živahnim odrskim tempom, domiselnimi režijskimi prijemi in likom pripovedovalke odrski prostor sproti oblikuje v prizorišče fikcije, poskrbi za drobce humorja in presenečenj ter zlahka vodi pozornost kljub dolžini. Skrivno društvo KRVZ je odlična domača variacija zgodb o mladinski druščini, s posebnostmi lokalnega okolja in univerzalnim jedrom prijateljske skupnosti, z energično gibalno in osebnostno ter jezikovno raznoliko zastavitvijo najstniških protagonistov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
detektivi – uganke105 minutintelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 8 do 10 let

Alica, potovanje v sanje

Dramska predstava

Alica, potovanje v sanje Zavod Margareta Schwarzwald, , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Dramska predstava 5_8, 8_12
Predstava gledalca povabi, naj postane Alica in skozi zajčjo luknjo vstopi v Čudežno deželo. Po njej potuje kot po labirintu, postajo za postajo. Tam sreča nenavadna pravljična bitja in počasi odkriva Aličino zgodbo, ki je metafora za najstniško dojemanje sveta odraslih, iskanje identitete v svetu izzivov, nesmislov, razočaranj in zmag. V labirint greš vedno nekaj ali nekoga iskat. Da bi svojo nalogo izpolnil, se moraš soočiti s samim sabo. In, kot pravi Alica, edina pot ven – je skozi.

Režija: Maruša Kink

Prebivalci labirinta: Matija Vastl, Borut Doljšak, Nina Skrbinšek in Lucija Tratnik

Glasbenika: Kristijan Krajnčan in Miha Koren

Dramaturgija: Tjaša Bertoncelj

Kostumi: Tina Kolenik

Glasba: Kristijan Krajnčan

Izvršna producentka: Mija Špiler

Inovativna uprizoritev, postavljena na jaso v Parku Tivoli, vsakdanjost preoblikuje v domišljijo ter čudežnost »Aličine« dežele umešča v stvarnost tega, kar smo in kar živimo. Štiri postojanke z liki in situacijami po motivih Carrollove Alice so zasnovane kot sproščeni interaktivni prizori, ki jih prežema vzporednost realnosti in sveta sanj, želja in notranjih iskanj. Živa dogodkovna zasnova situacij, njihova idejna osredotočenost in domiselno operiranje z enostavnimi uprizoritvenimi elementi ustvarijo dinamično in komunikativno potovanje po različnih vidikih srečanja s samim seboj. Alica, potovanje v sanje gledališče vzpostavi kot skupnostni dogodek, v katerem vsak gledalec postane osrednji protagonist, nevsiljivo vključen v dogajanje in subtilno nagovorjen osebno, kot on sam.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
potovanje – mladost – čarovnije55 minut041 852 516mija.spiler@gmail.comMija Špiler
od 8 do 15 let

Estera ali praznik usod

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Estera ali praznik usod Lutkovno gledališče Pupilla, , Pomurska Dramska predstava, Lutkovna predstava 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Predstava črpa besedilo iz biblijske zgodbe Esterina knjiga. Nekje drugje, nekoč mnogo kasneje, neka druga Estera živi svoje srečno otroško življenje. Zgodba je v resnici izmišljena, vendar se napaja v resničnih zgodovinskih dejstvih, a se izogne konkretnim posameznikom. Skozi prikaz vsakdanjega življenja (dnevne obveznosti, prosti čas, druženje, igre, obredi, prazniki) skuša predstaviti družino kot vsem znan pojav z mrežo prepoznavnih odnosov in dejavnosti, po drugi strani pa z uporabo likovnih sredstev, temelječih na judovski ikonografiji, opozarjati na posebnosti kot na privlačne, neznane in večini skrivnostne navade. Sporočilo predstave želi poudariti upanje, pogum, potrebo po angažiranosti in informiranosti ter osebno odgovornost posameznika za vsakršno družbeno dogajanje. Ob tem pa skozi likovno podobo in zvok predvsem mladim gledalcem približuje judovsko kulturo.

Režiser: Miha Golob

Avtorica koncepta in dramaturginja: Mojca Redjko

Avtorica likovne podobe: Sabina Šinko

Izdelovalec opreme: Milan Gal

Tehnični vodja: Sabina Šinko / Milan Gal

Zasedba: Petra Kavaš in Vitomir Vratarič

Estera ali praznik usod vzpostavi intimen in sugestiven kontekst, ki gledalce neposredno vpelje v gledališko situacijo in poveže v začasno skupnost. Praznovanje Esterine rešitve Judov uokviri presečišče biblijske zgodbe, druge svetovne vojne, dokumentarnega in fiktivnega gradiva ter realnega časa in pozicije gledalcev. V spoju otroške igrivosti, simbolnih gest in spoštljivega vzdušja z občutjem posvečenosti uprizoritev subtilno pristopi do teme skozi vprašanje spomina. Z razporeditvijo prostora, elementi otroške igre, fotografijami ter povezovalnim likom igralke kot deklice Estere in pripovedovalke oddaljeno postane bližnje in družbeno osebno. Tema pregona Judov se razpre v širši razmislek in senzibilnost do zgodb, v katere vstopamo, o njihovi ponovljivosti in o moči, ki nam jo predajajo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
judovstvo – holokavst – nestrpnost – družbena angažiranost60 minutgibalno_ovirani031 510 865sabina.sinko@um.siSabina Šinko
od 8 do 14 let

Obuti maček

Dramska predstava, Glasbena predstava

Obuti maček Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče Koper, , Osrednjeslovenska, Obalno-kraška Dramska predstava, Glasbena predstava 5_8, 8_12, 12_14, 14_18
Obuti maček je zgodba o mlinarjevem sinu Maticu, ki po očetovi smrti kot dediščino dobi le »hišnega mačka Fritza«. A ta se kmalu izkaže kot neprecenljiv sopotnik, saj s svojo iznajdljivostjo Maticu pomaga, da osvoji srce simpatične kraljične Marjetice, premaga zlobnega grofa Brdavška, ki mu je obljubljena zamož, in na koncu zasede prestol.

Andrej Rozman Roza se je oprl na znano pravljico, vendar jo je razširil, zrimal in posodobil v »družinski mijauzikl«, ki ima v svoji večplastnosti ponuditi vsakomur nekaj: pravljičnost otrokom, duhovite besedne domislice in družbenokritične osti odraslim, veselje do življenja in raznoliko glasbo pa vsem skupaj.

Avtor glasbe: Nana Forte in Jure Ivanušič

Režija: Vito Taufer

Asistent režije: Mitja Lovše

Dramaturgija: Dubravko Mihanović

Scenografija in kostumografija: Barbara Stupica

Asistent kostumografije: Slavko Trivković

Projekcije: Barbara Stupica, Nejc Saje

Video: Nejc Saje

Video programiranje in mapiranje: Dušan Ojdanič

Korepetitor: Diego Barrios Ross

Lektorica: Mateja Dermelj

Koreografija: Natalija Manojlović Varga

Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar

Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič

Oblikovanje maske: Nathalie Horvat

Zasedba: Rok Matek, Luka Cimprič, Anja Drnovšek/Lea Cok k. g., Ivan Rupnik, Maruša Oblak, Ivan Godnič, Jure Ivanušič k. g., Uroš Maček, Vasko Atanasovski k. g., Marjan Stanić k. g., Žiga Golob k. g.

Na videu: glas Roka Matka, Luka Cimprič, Jure Ivanušič k. g., Uroš Maček

Animacija lutke na videu: Barbara Bulatović

Obuti maček se napaja v sferi zabavnih popularnih formatov, a se po registrih komično lahkotnega odnosa do snovi giblje suvereno in domišljeno, kot vitalen organizem v radoživem spletu uprizoritvenih prijemov in žanrov. Uprizoritev je lucidna v jeziku, songih in posodobljeni zgodbi ter učinkovita z na novo dopisanim odrskim kontekstom, ki pravljičnost fabule umesti v stvarnost glasbenega okvira. Sveža, žanrsko razgibana glasba pozornost organsko premešča med pravljičnim, igralsko karikiranim, in glasbeniki na odru, tudi v vlogi duhovitih opazovalcev in komentatorjev dogajanja. Mijauzikl nasploh označuje igrivost, ki različne glasbene, uprizoritvene in idejne impulze združi v enovit plašč, atraktiven, iskriv in tudi z nekaj tehtnega kritičnega mladostniško-manjšinskega uporništva.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
odnos do živali – družbena nepravičnost – revščina – prebrisanost – mladostniško uporništvo
Po predstavi lahko sledi pogovor z ustvarjalci.
65 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 3004 919, 041 730 434 (LJ); 05 66 34 392, 041 690 063 (KP)vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal (LJ); Vanja Korenč (KP)
od 8 do 12 let

Samson in Roberto: Fjordski razgled

Lutkovna predstava

Samson in Roberto: Fjordski razgled Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 5_8, 8_12, 12_14
Pes Samson in maček Roberto v podedovanem podeželskem hotelu po imenu Fjordski razgled ustvarita utopično skupnost družbenih odpadnikov in sanjačev. Glavni protagonisti so živalski liki – poleg Samsona in Roberta še jazbečevka Greta, vidra Oli, purica učiteljica Cviliberg in štrk po imenu von Noj. Pri vodenju, skrbi in oskrbi penziona v fjordu se srečujejo z raznolikimi gosti in situacijami, ki ponujajo paleto razmislekov, kaj je normalno, kaj sprejemljivo, kaj problematično in kako je drugačnost lahko tudi pozitivna.

Avtorici priredbe: Nika Bezeljak, Maša Radi Buh

Avtor romanov Samson in Roberto: Dediščina po stricu Rib-Tin-Taju in Samson in Roberto: Vražje vrane: Ingvar Ambjørnsen

Prevajalka literarnih predlog: Marija Zlatnar Moe

Režiserka: Nika Bezeljak

Dramaturginja: Maša Radi Buh

Likovna podoba in scenografija: Enej Gala

Kostumografka: Nina Čehovin

Avtor glasbe: Tomi Novak

Avtorica besedila za skladbo Vražjih vran: Aja Kobe

Lektorica: Maja Cerar

Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner

Asistentka režiserke: Lucija Trobec

Lutkovna tehnologinja: Zala Kalan

Glasbeniki: Grunt (Metka Knap, Anton Lorenzutti, Timi Vremec, Tomi Novak)

Pomoč pri gibu: Sebastjan Starič

Zasedba: Miha Arh, Voranc Boh, Aja Kobe, Maja Kunšič, Iztok Lužar, Martin Mlakar

Vodja predstave in tonski tehnik: Slaviša Stevanović

Producentka: Alja Cerar Mihajlović

Lučno vodstvo: Kristjan Vidner

Scenski tehnik: Kemal Vrabac Kordiš

Vodja delavnic LGL: Zoran Srdić

Izdelava scene, lutk in kostumov: Zala Kalan, David Klemenčič, Sandra Birjukov, Marjetka Valjavec, Mateja Šušteršič, Neva Vrba, Uroš Mehle, Enej Gala, Rok Drusany

Predstava Samson in Roberto: Fjordski razgled lutkovno in scenografsko domišljeno s premišljeno režijsko izčiščenostjo ustvarja protipol mestni brezosebnosti v sproščeni podeželski utopiji. Ta ohranja in spodbuja težnjo po skupnosti skozi različne vidike bivanja v družbi in naravi. Hudomušne prigode živalskih karakternih posebnežev izoblikuje toplina, strpnost, solidarnost in različnost. Z duhovitimi animacijskimi izpeljavami in odnosi nas popelje v živahno dogajanje in navihanost, ki pa iznad humorja spodbuja, da se zaustavimo in občudujemo naravo okoli sebe, kot tudi najdemo najlepši način sobivanja v vsej svoji prismuknjenosti. Strokovna komisija vsekakor priporoča pogovor po ogledu predstave.

Tjaša Bertoncelj, Martina Peštaj in Blanka Gombač
sprejemanje drugačnosti – sobivanje – prijateljstvo – uporništvo – družbena (ne)enakost50 minutgibalno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 8 do 15 let

Tajno društvo PGC

Dramska predstava

Tajno društvo PGC Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Tajno društvo PGC je legendarno zimzeleno besedilo, otroška klasika. Nastalo je leta 1958 izpod peresa slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, enega prvih avtorjev, ki je po vojni črpal iz resničnega življenja mladih in v njihovih nevsakdanjih dogodivščinah obravnaval njihove probleme. S priljubljenim in znamenitim tajnim društvom Pingoclavulusom oziroma krajše PGC-jem so odraščale različne generacije otrok, prvič pa je Tajno društvo PGC v sodobni interpretaciji zaživelo tudi na našem odru.

Režiser: Marko Bulc – Mare

Dramaturg: Nebojša Pop Tasić

Scenograf: Damir Leventić

Kostumografka: Sanja Grcić

Koreograf: Sebastjan Starič

Avtor glasbe: Damir Avdić

Lektorica: Irena Androjna Mencinger

Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak

Izvajalci: Rok Kunaver, Mia Skrbinac k. g./Ajda Toman, Jan Bučar, Matevž Müller, Nina Ivanič

Uprizoritev Ingoličevo predlogo dramaturško nadgradi in posodobi v duhu mladostniške energije, ki samostojno in ustvarjalno premišljuje družbeni red, ustaljene navade in pravila odraslih. Predvsem se odlikuje v dinamični in domišljeni rabi prostora. Preprosta premična scenografija postane orodje za duhovite in večpomenske režijske ter koreografske izpeljave. Celostna dinamika dogajanja s humorjem, domišljijo in udarnim glasbenim ritmom podpira sporočilo in komunikativno nagovarja gledalce. In čeprav so odrasli liki nekoliko osmešeni, je poudarek vendarle na strani mladih, ki s svojo poezijo in dejanji opozarjajo na različne obraze uporništva in dokazujejo, da njihov glas ni namenjen le lagodnemu rušenju discipline, temveč angažiranemu in srčnemu sooblikovanju družbe.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
šola – druženje – društva – poezija80 minutslepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 9 do 18 let

Hrestač – Božična zgodba

Plesna predstava

Hrestač – Božična zgodba Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava 8_12, 12_14, 14_18
V ospredju je zagrenjen ljudomrzni skopuh, ki sovraži božič. Skozi sanje spozna krivice, ki jih je storil v življenju, se pokesa ter postane ljubeč in radodaren človek. Velika baletna uspešnica je uprizoritev z globokim sporočilom, da človeka osrečita prijaznost in sočutje do drugih ljudi.

Koreografija in režija: Youri Vámos

Dirigent: Aleksandar Spasić

Asistentka koreografa: Joyce Cuoco

Scenograf in kostumograf: Michael Scott

Oblikovalec luči: Klaus Gärditz

Hrestač – Božična zgodba je čarobna baletna pravljica, ki je s smotrno nadgrajeno zgodbo, obvladano režijo, privlačno glasbeno in vizualno podobo posebej primerna za spoznavanje baletne umetnosti za mlade gledalce. Medtem ko v prvem dejanju pritegne z dinamično in tekoče uigrano koreografijo razigranega mestnega predbožičnega vrveža ter izpeljavo problemskega zavoja zgodbe v spremenjenem vzdušju sanjskega nočnega doživetja, se v drugem dejanju prepusti sproščenem razpoloženju otrok ter očara s poetično atmosfero baletnih točk. Uprizoritev gledalce lahkotno popelje v nek drug čas in obenem navdihne s srečnim zaključkom jasno poantirane zgodbe.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
Božič – veselje – pravljičnost – prijaznost120 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 421 59 29 tea.zuzek@opera.siTea Žužek
od 9 do 14 let

iCankar

Dramska predstava

iCankar Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom, Mestno gledališče Ptuj, , Podravska, Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14
V času, ko je termin zvezda zlorabljen do obisti, bomo mladim pokazali, kaj to resnično pomeni – Ivan Cankar je bil to že sto let nazaj. Iz njegovih pisem je razvidno, da je znal biti mil, rahločuten in duhovit, hkrati pa tudi piker, sarkastičen in oster. Predvsem pa človek akcije. In, kot se zvezdi pritiče, tudi ženske so ga oboževale. Napeta zgodba (detektivka za mlade) je sestavljena iz resničnih dogodkov njegovega življenja in dogodkov, ki jih je spletla njegova domišljija. V predstavi iCankar gledalci spoznajo pisatelja in prelomne dogodke iz njegovega življenja.

Režiserka: Maruša Kink

Avtor glasbe: Kristijan Krajnčan

Kostumografka in scenografka: Tina Bonča

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Lektor: Simon Šerbinek

Izvršna producentka: Mija Špiler

Izvajalci: Jure Kopušar/Vid Klemenc, Nataša Keser, Domen Valič

iCankar v tekočem in dinamičnem poteku spretno preplete sedanjost in preteklost ter resničnost in domišljijo. Vzpostavljen gledališki okvir detektivskega raziskovanja z osrednjim vprašanjem »kdo je Ivan Cankar« privlačno odstira drugačno pot spoznavanja in razumevanja kanonizirane literarne figure. Gre za sodobno gledališko uprizoritev, v kateri igralci hipoma prehajajo iz vlog detektivov v dramski lik pisatelja in oseb Cankarjevega časa ter literarne like nekaterih njegovih del, pri tem pa humorno predstavijo drobce avtorjevega življenja in osebnosti ter njegovo podobo živo in v sveži preobleki učinkovito približajo današnji perspektivi mladih gledalcev.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
skrivnosti – pisateljevanje – uspeh – ljubezen – delavnost
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041 852 516 mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 9 do 18 let

Vesele kosti

Lutkovna predstava

Vesele kosti Mednarodni center lutkovne umetnosti Koper, , Obalno-kraška Lutkovna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Kup kosti, zbranih z različnih koncev sveta, majhna krsta in panda. Kot alkimist tudi lutkar ustvarja like, čustva in zaplete iz nežive materije. Preproste kosti brez uporabe ene same besede pripovedujejo svoje zgodbe o samoti. Kdo je lutka in kdo animator? Kdo je mrtev in kdo živ? Predmetno gledališče v svoji najbolj surovi obliki prikazuje njegove neskončne možnosti. Dadaistična delitev, ironična črna komedija, ki spreminja perspektivo gledalca, ga preseneča in nasmeji. Dokler se ne zaveš, da si le del večje igre. Igre smrti.

Avtor, igralec: Matija Solce

Režija: Vida Cerkvenik Bren

Vesele kosti z izvirno animacijo postavljajo v središče temeljno razmerje med animatorjem in animiranim. Razgiban dialog se domiselno vzpostavlja v besedi, zvoku, gibu telesa in igri obraza ter animaciji ročne lutke (pande) in predmetov (kosti). Med telesom animatorja in lutko ali predmeti se izrisujejo različne zgodbe in podobe, ki sooblikujejo dogodivščino, polno neobičajnih zaznav, duhovitih idej in presenetljivih premen. Domišljena struktura uprizoritve z vključitvijo realne situacije in žive ter posrečeno zasnovane komunikacije z gledalci lucidno dopolnjuje nenehno igro v odnosu med animatorjem in lutko/predmeti ter vzpostavlja situacijo, ki oživi ne le materijo, temveč tudi vprašanje, kaj je živo in kaj mrtvo ter kdo upravlja s kom.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
predmetno gledališče – oživljanje materije – življenje in smrt – odnos lutkar-lutka – minimalizem
Delavnica predmetnega gledališča v dolžini ene šolske ure za en razred učencev/dijakov. Delavnica je prilagojena starosti udeležencev, interaktivna in zabavna. Otroci si lahko skupaj z Matijem v nekaj minutah izdelajo vsak svojo preprosto lutko iz materialov, ki jih imajo pri roki, lahko tudi za lutko uporabijo katerikoli predmet ali pa celo sebe samega.
60 minutgibalno_ovirani040 472 730matitatheatre@gmail.comMatija Solce
od 10 do 16 let

CTRL.SHIFT.ESC

Plesna predstava, Eksperimentalna predstava

CTRL.SHIFT.ESC Plesni Teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Eksperimentalna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Že nekaj časa internet ni samo informacijski medij, ampak paralelni svet, v katerem informacije živijo lastno življenje, urejeno po lastnih pravilih – po zakonu interneta. Ta svet soobstaja s svetom resničnosti in spominja nanj, saj so informacije o ljudeh in dogodkih izbrani in urejeni trenutki iz resničnega sveta. Zaradi tega včasih ne ločimo resnice od njene virtualne različice. Predstava CTRL.SHIFT.ESC. opozarja na problem informacijske tehnologije in z njo povezanih navad sodobnega sveta, ki jih ne moremo zanikati niti prepovedati (DEL.). Ne obstaja pobeg iz virtualne resničnosti, obstaja le pobeg iz njenih pasti (ESC.)

Avtorstvo, koreografija, režija: Natalija Manojlović Varga

Soustvarjanje in izvedba: Barbara Kanc, Katarina Barbara Kavčič Popič, Aja Zupanec

Glasba: Mario Marolt

Vizualna podoba: Andrej Štular

Kostumi: Slavica Janoševič

Oblikovanje luči in tehnične rešitve: Janko Oven

Kreativna producentka: Katja Somrak

Uporabljena glasba: Mario Marolt, Peter Mihelič, Space Orchestra, Quasar, Clair Audient

CTRL.SHIFT.ESC skozi prizmo najstniškega doživljanja suvereno razpira polje identitete, komunikacije in odnosov v virtualnem ter realnem svetu. S plesom, govorom in domiselnim sprotnim oblikovanjem scenskega prostora ter konteksta vzpostavlja prepoznavne odrske situacije iz vsakdana mladih, ki spodbujajo aktivno razumevanje in doživljanje ter angažirajo prav v svoji kompleksnosti. Struktura predstave izpelje razločen narativni premik od virtualnega do realnega, a brez poenostavitev ali vrednostnega stališča; izpostavlja težave in pasti obeh, obenem pa senzibilno vodi dogajanje skozi doživljajske intenzitete, poskrbi za lucidno zaključno samo-refleksijo odrskega dogajanja in konec zapelje v pozitivno naravnano ter energično prešito razrešitev skupaj z gledalci.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
generacija 0 – ločitev staršev – nasilje v šoli – samopodoba – ekologija40 minutgibalno_ovirani041 365 184katja.somrak@ptl-lj.siKatja Somrak
od 10 do 13 let

Gorjanci

Dramska predstava

Gorjanci Cankarjev dom, Zavod Margareta Schwarzwald, Mestno gledališče Ptuj, Slovensko stalno gledališče v Trstu, , Podravska, Osrednjeslovenska, Obalno-kraška Dramska predstava 8_12, 12_14
Gorjanci so dom številnim slovenskim bajeslovnim likom: vilam, velikanom, volkodlakom, čudodelni vodi, nenavadnim drevesom in praproti, ki ima na kresno noč prav posebno moč.

Izbrana poglavja iz knjige Bajke in povesti o Gorjancih so podlaga predstavi, v kateri igralki Nataša Keser in Urša Kavčič ter glasbenica Zvezdana Novaković, skozi pripovedovanje, igranje in petje, uprizarjajo čarobno pokrajino Gorjancev.

Tam enkrat na leto, na kresno noč, nemogoče postane mogoče. Takrat lahko srečamo velikane, ki se bojijo ljudi. Pa vile, ki jih vidiš le ob zori, ko plešejo in se češejo. In Metko, ki jo bo v svoje podvodno kraljestvo zvabil povodni mož. Pa volka, ki…

Besedilo: Janez Trdina in avtorska ekipa

Režija: Maruša Kink

Igrajo: Nataša Keser, Urša Kavčič, Zvezdana Novaković

Scenografija in kostumografija: Vasilija Fišer

Koreografija: Ana Pandur

Glasba: Zvezdana Novaković

Maska: Tinka Pobalinka

Oblikovanje svetlobe: Jaka Varmuž

Lektura: Simon Šerbinek

Izvršna producentka: Mija Špiler

Sodobni uprizoritveni jezik Gorjancev Maruše Kink spretno in suvereno plete več narativnih niti iz Trdinovih literarnih beleženj ter vstopa v avtorski dialog z zgodovino, ki se skriva v zapisanih bajkah. Te starodavne oblike zgodb, s katerimi so si prebivalci tega hribovja nekoč razlagali težko razumljive naravne pojave, uprizoritev umešča v svet zvočnosti oziroma glasbenosti, pripovedništva, ter navihane, a tudi nekoliko temačne performativnosti, ujete v postopke potujitve, preboja četrte stene in adaptacije tekstovne predloge. V zgodbe vplete elemente mladostniške navihanosti, zaradi katere dogajanje ni odtujeno ali duhamorno, lastnosti junakinj in junakov pa zazvenijo kot odmev sodobnih najstniških težav. Mladim gledalcem uprizoritev ponudi afektivno doživetje z glasbo ter impresivno in poetično vizualno podobo, ki preigrava nadnaravnost oziroma magičnost zgodb, da preko nje oživi vez z okoljem, ki je lastna tudi bajeslovnemu univerzumu.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
bajke – vile, velikani, volkodlaki in druga bajeslovna bitja – narava in naravni pojavi – nadnaravno – kresna noč50 minut041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 10 do 15 let

Hevreka!

Dramska predstava, Interaktivna predstava

Hevreka! Zavod Margareta Schwarzwald, Mestno gledališče Ptuj, , Podravska Dramska predstava, Interaktivna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Fizika v računalniški igrici v gledališču. Ampak, kako? Predstava na glavo postavi stereotipe o nerazumljivosti in dolgočasnosti fizike ter nas prestaviti v svežo, ustvarjalno perspektivo dojemanja sveta in tudi učenja.

V predstavi Hevreka! so prepleteni žanri fizične komedije in glasbenega gledališča s temami, ki jim na prvi pogled ne bi pripisali komičnega potenciala. Fizika je mnogim predstavljala strah in trepet, za nas pa je izhodišče za noro potovanje v svet domišljije in komedije. S preigravanjem različnih vlog, zgodb znanstvenikov in tudi učne snovi želimo premakniti meje mogočega v gledališču. Igramo se z znanostjo, ki je, na presenečenje mnogih, že sama po sebi zelo igriva.

Nastopajoči in avtorji predstave: Nik Škrlec, Lena Hribar, Urban Kuntarič

Avtor glasbe: Janez Dovč

Kostumografija: Andrej Vrhovnik

Maska: Tina Prpar

Oblikovanje svetlobe: Ian Stergar

Lektor: Simon Šerbinek

Izvršna produkcija: Mija Špiler

Avtorski projekt Hevreka! na oder prenese format računalniške igre, v kateri se izvajalci kot superjunaki podajo na humorno akcijsko popotovanje iskanja neznane snovi. Po svoji podobi uprizoritev koketira s popularno kulturo, a jo smotrno utemelji v prepletu naravoslovnih vsebin in vsakdanje resničnosti ter znanstvene probleme domišljeno pokaže kot povsem življenjske in človeške izzive. V dogajanju in rabi uprizoritvenih izraznih možnosti (od giba in glasbe do rekvizitov in interakcije z občinstvom) je Hevreka! razgibana in zabavna, izvedbeno energična in radoživa, v gibanju po tematski pokrajini igre pa lucidna ter kot takšna navdihujoča spodbuda k sproščeni radovednosti pri spoznavanju sveta in človeka.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
fizika – drugačen pogled na stvari – humor
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
55 minut041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 10 do 15 let

Kit na plaži

Glasbena predstava

Kit na plaži Zavod Novo mesto, , Jugovzhodna Slovenija Glasbena predstava 8_12, 12_14, 14_18
Po predlogi romana in dramatizacije Vinka Möderndorferja Kit na plaži je skladatelj Iztok Kocen skupaj z libretistom Jakobom Barbo ustvaril novo opero v produkciji Zavoda Novo mesto – Kulturni center Janeza Trdine. Z odlično glasbo, hudomušnim libretom ter solisti in instrumentalisti nas popelje v zanimivo zgodo, v kateri se Nika, protagonistka opere, sooča z značilnimi težavami inteligentne in kljubovalne najstnice. Duhovita zgodba o vsakdanjih tegobah, s katero se lahko poistoveti tako mlado občinstvo, ki jih ravno doživlja, kot tudi starejše, ki jih je doživljalo čisto pred kratkim, pa preseneti še z Nikinim posebnim izzivom – njenim posebnim bratcem Igorjem, ki ima Downov sindrom.

Glasba: Iztok Kocen

Libreto: Jakob Barbo in Iztok Kocen

Scenografija: Jaro Ješe

Kostumografija: Tina Žen

Režiser: Vinko Möderndorfer

Dirigent: Iztok Kocen

Igralska zasedba: Nika – Gaja Sorč; sošolka Petra – Katarina Zorec; sošolec Aljaž – Lovro Korošec; brat Igor – Alen Šošter; mami, učiteljica Mravlja, Fraulein Clara – Irena Yebuah Tiran; oči, učitelj Sodček, učitelj baleta – Klemen Torkar

Glasbena zasedba: harmonika – Teja Udovič Kovačič; harfa – Urška Rihtaršič; trobenta – Peter Firšt; kontrabas – Miha Firšt; klarinet – Andrej Zupan

Izvršni producent: Bojan Bencik

Vodja projekta: Matevž Novak

Predelava mladinskega romana Kit na plaži v opero za mladostnike se izkaže za plodna uprizoritvena tla, ki skozi glasbene segmente uspešno in spoštljivo, a vseeno brezkompromisno, pristopi k manj ali bolj pogostim tegobam najstništva. Ne izogiba se, prav nasprotno, najodločneje se sooči z družbenimi pojavi in osebnimi stiskami, o katerih s težavo spregovorimo še odrasli (medvrstniško nasilje, samomorilna nagnjenja, nasilje v družini, patriarhalna družinska dinamika), pa čeprav bistveno vplivajo na osebni razvoj, počutje in soustvarjanje družbe. Poleg spodbudljivo nepopačenega igranja najstniških vlog, ki uspe ujeti raznolikost izbrane populacije brez nepotrebnega in neprimernega pačenja, izstopa tudi kompleksno portretiranje odraslih likov. V odnosu do mladostnikov s svojimi dejanji razkrivajo, da kljub svoji starosti tudi odrasli oziroma starši v vsaki situaciji ne odreagirajo popolno, s čimer se ponuja prostor za dialog, za medsebojno razumevanje in za umetnost, ki do mladih razvija razumevajoč in spoštljiv odnos. Z minimalističnimi uprizoritvenimi sredstvi in brez pompoznosti ali pretirane dramatičnosti režija diskretno podpira odrsko dogajanje, s čimer opero prezentira kot formo, ki je intuitivna in privlačna ter komunikativna, ter presega sicer še vedno pogosto in trdoživo konvencijo meščanske umetnosti.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj, Blanka Gombač in Tjaša Bertoncelj
sprejemanje drugačnosti – sprejemanje samega sebe – strah – negotovost – prijateljstvo75 minut051 390 082matevz.novak@znm.siMatevž Novak
od 10 do 18 let

Pesem o Odiseju. Rapsodiseja za dva po Homerju

Glasbena predstava, Pripovedovalska predstava

Pesem o Odiseju. Rapsodiseja za dva po Homerju Cankarjev dom, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Pripovedovalska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Iz navdušenja ustvarjalcev nad staro-grško mitologijo, gledališčem in glasbo je nastala glasbeno-zvočna predstava z elementi pripovednega gledališča in gledališča predmetov, nekakšen žanrski hibrid, ki nas posrka v najbolj razburljive dogodke Odisejevega deset let trajajočega vračanja iz trojanske vojne domov na Itako. Besedilo se Homerjevega skoraj tri tisočletja starega epa loteva spoštljivo, hkrati pa do njega ohranja kritično distanco. Duhovito, a nadvse resno ugotavlja, da je največja človekova borba še vedno borba s samim sabo in z lastno nezmernostjo.

Avtorica besedila: Jera Ivanc
Režiserka: Ivana Djilas
Avtor glasbe: Boštjan Gombač
Scenografinja in kostumografinja: Barbara Stupica
Nastopata: Pia Zemljič in Boštjan Gombač

Pesem o Odiseju je komunikativna in izvedbeno razgibana uprizoritev, ki gledalce popelje skozi ključne dogodke Odisejevega potovanja in v zgodbi podčrta tudi relevantne poudarke za današnji čas. Tekoče sežeta pripoved v sodobnem jeziku ter suvereno razigranem prepletu pripovedi, igre, zvoka in rabe preprostih rekvizitov Homerjev ep razumljivo približa mladim, k čemur pripomore tudi domiselna vpeljava komentiranja vsebine epa in lastne izvedbe, ki vzpostavlja prepričljiv oseben odnos do snovi predloge. Ta podlaga tako hudomušnost, ki se izrisuje v komunikaciji med izvajalcema in pri vodenju pripovedi z raznolikimi uprizoritvenimi izrazi, kot refleksijo materije, ki poseben klicaj pristavi k nujnosti premisleka o vojni.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
grška mitologija – trojanska vojna – Homer – pohlep – zvestoba
Interaktivna delavnica grške glasbe in glasbil; izvaja: Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete; 60 minut

Interaktivna delavnica na temo grške mitologije; izvaja: Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete; 60 minut
55 minutgibalno_ovirani01 24 17 161kristina.jermancic@cd-cc.siKristina Jermančič Golc
od 11 do 15 let

Reformatorji na odru

Dramska predstava

Reformatorji na odru Cankarjev dom, , Posavska, Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Reformatorji v stripu, ena odmevnejših knjižnih zgodb preteklega leta, se selijo na oder!

Vas zanima, kako smo Slovenci dobili prvo Biblijo Jurija Dalmatina in prvo slovnico Adama Bohoriča? Drama, zapleti, pogum in vizija velikih ljudi bodo v odrski adaptaciji stripa navdušili mlade in odrasle. Predstava vas bo presenetila in popeljala v odkrivanje zgodb velikih osebnosti slovenske reformacije!

Uprizoritveni koncept: Boštjan Gorenc – Pižama, Nik Škrlec, Uroš Grilc in Marko Bulc

Režijsko svetovanje: Marko Bulc

Jezikovno-zgodovinsko svetovanje: dr. Kozma Ahačič

Ilustracije: Jaka Vukotič

Animacije: Hana Repše

Sinhronizacija animacije: Boštjan Gorenc – Pižama, Nik Škrlec

Kostumografka: Nataša Recer

Glasba: Adam Bohorič, Jutranja

Harmonizacija Bohoričeve melodije: Inč Gorenc

Priredba, aranžma in produkcija: Blaž Gracar

Oblikovanje luči: Samir Botonjić

Ton: Drago Potočnik/Jasmina Bernjak

Video: Vid Merčun

Inspicient: Uroš Plestenjak

Igrata: Boštjan Gorenc – Pižama in Nik Škrlec

Reformatorji na odru po svoji osnovni nameri in vsebini napotujejo na svojevrstno učno uro, vendar ta s spretnim preigravanjem odrskih oblik, kot tudi jezika, postane živahna gledališka tvarina, ki zgodbo Dalmatina in Bohoriča ter družbene okoliščine, v katerih sta nastajali ključni deli slovenskega knjižnega jezika, začrta v spoju zgodovinskih informacij in sodobnega. Uprizoritev je komunikativna in dinamična v igranju s konteksti ter njihovim razumevanjem, tako uprizoritveno, ko prehaja iz realne odrske situacije v igrane prizore, kot vsebinsko, s humornimi razširitvami in komentarji, s katerimi 16. stoletje približuje sodobnemu svetu mladih. Izbrani del zgodovine zaživi pregledno in oprijemljivo, s poučnimi poudarki in šaljivimi toni, odprto v interakciji in splošni dostopnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
reformacija – Adam Bohorič – Jurij Dalmatin – slovenski jezik70 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 24 17 161kristina.jermancic@cd-cc.siKristina Jermančič Golc
od 11 do 15 let

Romeo in Julija

Dramska predstava

Romeo in Julija Cankarjev dom, Zavod Margareta Schwarzwald, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Predstava Romeo in Julija je uprizorjena kot igra v igri; skupina mladih se na šolski spis o Shakespearovi drami pripravi tako, da jo odigrajo. Štirje igralci predstavijo osrednje dramske osebe, pri tem pa vsak odigra po več vlog. Odlomke izvirnega besedila v verzih je ustvarjalna ekipa prepletla z improviziranimi dogodki iz življenja posameznih likov iz zgodbe ter glasbenimi in drugimi referencami iz sodobnega življenja mladih. V sodobnem gledališkem jeziku uprizoritev verz podaja mehkeje in zato razumljivejše ter mladim približuje vsebine Shakespearovih zapletov: usodna ljubezen, nerazumevajoča okolica, zaslepljena s sovraštvom, maščevalnost in sovraštvo, pripadnost in podrejanje skupinam, iskanje lastne identitete in svojega glasu v svetu.

Avtorica koncepta in režiserka: Maruša Kink

Besedilo: William Shakespeare in ustvarjalna ekipa

Izvajalci: Patrizia Jurinčič Finžgar, Vid Klemenc, Lovro Finžgar/Žan Koprivnik in Jure Kopušar

Uprizoritev z izvirno kombinacijo Shakespearovih verzov in sodobnega življenja mladostnikov vehementno obračuna z morebitnimi predsodki o zastarelosti in dolgočasnosti dramske klasike. Z dopisanim kontekstom postavi današnje preigravanje zgodbe v novo perspektivo, plastično prikaže univerzalnost obravnavanih človeških vzorcev in odnosov ter z neobremenjeno ustvarjalno sproščenostjo, poigravanjem z enostavnimi odrskimi spremembami, domiselnimi režijskimi rešitvami, spretnim menjavanjem vlog ter vidnostjo gledališkega mehanizma izpelje kompaktno presečišče dveh svetov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Milena Mileva Blažič
ljubezen – Shakespeare – sovraštvo – razredne razlike – samomor
Pogovor po predstavi (30 minut), predstavitev nastajanja predstave in odgovori na vprašanja.
60 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 852 516mija.spiler@margareta.siMija Špiler
od 11 do 18 let

Zemljanka Gaja

Pripovedovalska predstava, Ulična predstava, Multimedijska predstava

Zemljanka Gaja , , Primorsko-notranjska Pripovedovalska predstava, Ulična predstava, Multimedijska predstava 12_14, 14_18
Zemljanka Gaja je predstava, ki z zvokom, hojo in vključevanjem prostora poskuša senzibilizirati mlade in spodbujati dejavnosti kulture in umetnosti na prostem. Poleg doživljanja in razmišljanja o ekologiji spodbuja tudi razvoj čuječnosti. Iz zaprtih prostorov, kot so gledališče, kino ali galerija, nas predstava povabi na prosto, v naravo. Gozdna postane oder, občinstvo pa udobne stole zamenja za pohodne čevlje in se odpravi na predstavo.

Distopična zgodba pripoveduje o možni prihodnosti območja Cerkniškega jezera, ki pa je lahko realnost tudi v drugih okoljih. Zvočno predstavo doživimo med hojo, ustavljamo se, opazujemo jezero, doživljamo gozd in predvsem poslušamo. Zemljanka Gaja, deklica kot prispodoba in glavni lik predstave, bo ugibala o možnem scenariju prihodnosti našega preobremenjenega planeta, ki nesporno narekuje razvoj lokalne pokrajine.

Predstava, ki je originalno narejena za pot Drvošec okoli Cerkniškega jezera v sklopu programa Natura 2000, bo v Ljubljani doživela adaptacijo pohodne predstave po poti okoli Koseškega bajerja.

Avtorja: Irena Pivka, Brane Zorman

Zvočna kompozicija: Brane Zorman

Glas: Nada Vodušek in Anu Pivka

Producentka: Anja Bajda

Koordinatorica: Eva Turšič

Produkcija: Kulturni dom Cerknica, Notranjski regijski park

V zvočni pohodni predstavi se gledalci z deklico Gajo odpravijo v gozd ob Cerkniškem jezeru. Posebna umetniška forma spodbuja izkustveno dojemanje in drugačen pogled na stvarnost, ki nas obdaja. Dekličina pripoved skupaj z zvoki ptic, gozdnih tal pod stopali in drugih elementov narave oblikuje bogato zvočno krajino, ki se zdi kot odmev iz daljave, a je trdno zasidrana v realnost našega tu in zdaj. Domišljen preplet stvarnosti in domišljije, sedanjosti in možnih prihodnosti v zgodbi, obkroženosti z mogočnimi drevesi in pogleda, ki se ob postankih razpira nad prostrano pokrajino, razširja perspektivo, goji občutljivost in nas postavlja v sozvočje z okoljem. Zvočna podoba odzvanja kot notranji glas planeta in ljudi: igriv, poetičen in nevsiljivo, a nedvoumno etičen.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
narava – okoljevarstvo – zvok – ekologija40 minutintelektualno_ovirani031 275 547info@kd-cerknica.siEva Turšič
od 12 do 18 let

Alma, Popotne skice gospodične A.

Lutkovna predstava, Pripovedovalska predstava

Alma, Popotne skice gospodične A. Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava, Pripovedovalska predstava 12_14, 14_18
Alma, Popotne skice gospodične A., je poetična predstava o korakih v neznano in o iskanju življenja v pisani raznolikosti sveta … Pa tudi o pomenu nizanja trenutkov, ki nas opisujejo, nam dajejo širine in globine ter se spreminjajo v spomine. “Vsak človek, ki nam prekriža pot, je naš učitelj, ki nevede ali vede oblikuje naš značaj. Tako lahko svojo dušo primerjamo s potnim listom, v katerem je vsak, ki je kakorkoli posegel v našo usodo, zapustil svoj vizum ali žig. Naj bo močen ali slaboten, nobeden se popolnoma ne zabriše.”

“Po svetu hočem potovati, uživati in gledati … Kar lepega mi podari, listom tem zaupati …” je zapisala gospodična A. ali Alma Karlin, ena največjih popotnic vseh časov. Na osem let dolgo pot se je odpravila sama, z eriko, pisalnim strojem, in z na roke napisanim desetjezičnim slovarjem, ki ga je sama sestavila. “Ni me silila želja po pustolovščini, temveč klic zadane naloge, ki je ni bilo mogoče zavrniti: Pisala bom!”

Avtorici koncepta: Darka Erdelji in Vesna Vončina

Režiserka in avtorica likovne podobe: Darka Erdelji

Igralka: Vesna Vončina

Avtorica glasbe iz zvočne podobe: Mateja Starič

Dramaturginja in lektorica: Metka Damjan

Prevajalka za španski jezik: Vesna Crček

Kostumografka: Mojca Bernjak

Izdelovalci lutk in scene: Darka Erdelji, Mojca Bernjak, Branko Caserman, Aleksander Andželović, Lucijan Jošt, Miljenko Knezoci in Urban Saletinger

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Oblikovalec zvoka: Mitja Pastirk

Mojster zvoka: Aljaž Fredi Novak

Uprizoritev dnevniške zapise popotnice Alme Karlin oblikuje v serijo kratkih vinjet, ki jih naveže na nabor drobnih predmetov, metaforičnih spominkov s popotničinih svetovnih potovanj. Osrednjemu principu pripovedovanja ustreza minimalistična in statična scena, zreducirana na mizo in miniaturne lutkovne inscenacije, ki se s svojo papirno materialnostjo premišljeno povežejo z Alminimi popotniškimi tipkopisi in njeno ljubeznijo do svojega pisalnega stroja. Premišljen izbor zgodb, ki ne eksotizira, temveč skozi pripovedovanje na kratko razkrije spoštljiv, a vseeno oseben vpogled v druge kulture, med seboj povezuje nežna, a razgibana glasbena podoba, s katero utrinki spominov počasi osvetlijo Almino nebo.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
- nagrada za igro in animacijo (Vesna Vončina) ter nagrada za likovno podobo (Darka Erdelji) na 12. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2023
pisanje potopisov – potovanja nekoč – ženska – predmetno gledališče
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
50 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 12 do 18 let

Božična pesem

Dramska predstava, Glasbena predstava

Božična pesem Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, , Goriška Dramska predstava, Glasbena predstava 8_12, 12_14, 14_18
Stari stiskač Ebenezer Scrooge v svojem podjetju zajedljivo naznani, da tudi tokrat nima namena, da bi se veselil praznikov. Toda na božični večer ga obišče duh pokojnega družabnika Jacoba Marleyja, ki je bil prav tako skop kot on in mora zato v onstranstvu vleči težke verige. Scrooge in Marley sta se vse življenje gnala le za zaslužkom; nikoli jima ni bilo mar ne za reveže ne za družino. Vendar ima Scrooge še čas, da to popravi, saj mu Marleyjev duh napove, da ga bodo obiskali še trije duhovi, duh preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Svetuje mu, naj stori, kar mu bodo naročili. In res, Scrooge se na božično jutro prebudi prerojen! Spoznal je: sreča je v tem, da bogastvo deliš z drugimi.

Prevajalka: Ana Duša

Režiserka: Ivana Djilas

Asistent režiserke: Marko Bratuš

Lektor: Srečko Fišer

Skladatelj: Boštjan Gombač

Avtorji glasbenih priredb*: Joži Šalej, Boštjan Gombač, Blaž Celarec

Lutkovna tehnologinja in svetovalka za animacijo lutk: Barbara Bulatović

Kostumografinja: Jelena Proković

Koreografinja: Maša Kagao Knez

Oblikovalka maske: Tina Prpar

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec

Asistentka lektorja: Anja Pišot

Asistentka kostumografinje: Katrina Šavs

Igrajo:

Ebenezer Scrooge: Radoš Bolčina

Uradnik; Mama Fezziwig; Duh sedanjosti; Gospa Dilber: Ana Facchini

Bob Cratchit; Tom; Stari Fezziwig; Debeli poslovnež: Peter Harl

Uradnik; Duh preteklosti; Belinda; Debeli poslovnež: Patrizia Jurinčič Finžgar

Marley; Harry; Mladi Scrooge; Peter Cratchit; Duh prihodnosti: Jure Kopušar

Fred; Dick; Stari Joe: Matija Rupel

Tolsti gospod; Sestra; Fredova žena; Bogataš: Marjuta Slamič

Uradnik; Gospodična Fezziwig, kasneje Belle Wilkins; Gospa Cratchit: Urška Taufer

Tolsti gospod; Fantek; Mali Scrooge; Tim Cratchit; Bogataš: Andrej Zalesjak

Glasbenika: Blaže Celarec in Joži Šalej

* V predstavi so uporabljeni motivi slovenskih in angleških ljudskih božičnih pesmi ter Johanna Sebastiana Bacha, Franza Gruberja in Leopolda Belarja.

Novogoriška postavitev Božično pesem vzpostavi v odrskem svetu pravljične fantastike in jo udejanja s spektakularno gradnjo odrske iluzije. Nekoliko moralistično intonirana zgodba v spravljivo božičnem duhu bi sicer potrebovala več zgoščenosti, a je njen odrski jezik vizualno in zvočno domiseln ter slikovit. Ekstravagantna maska in kostumografija z ironično viktorijanskim zasukom, bogati odrski efekti, inovativne figure duhov, organska vpetost glasbe, izrazit osrednji lik in suvereno igralsko kolektivno telo spletejo harmonično nadgradnjo Dickensovega miljeja, ki zaživi v atraktivni atmosferi čarobnosti, čudežnosti in groteskne arhaičnosti.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
sebičnost/dobrodelnost – brezbrižnost/sočutje – osamljenost/družinske vezi
Pred predstavo imamo 5-minutni uvodni nagovor, v katerem podamo temeljne informacije, ki gledalcu olajšajo razumevanje predstave in konteksta. Izvaja dramaturginja.
120 minutgibalno_ovirani05 335 22 04, 051 634 946organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 12 do 18 let

B U M !

Lutkovna predstava, Multimedijska predstava

B U M ! KUD Moment, GT22, , Podravska Lutkovna predstava, Multimedijska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Avtorski projekt dramskega gledališča, lutk, predmetov in video tehnologije. Na meji med dramo in performansom, lutkami in gledališčem predmetov, znanostjo in umetnostjo. Predstava je kolektivno delo skupine.

Dober večer, moje ime je Robert Oppenheimer in sem že skoraj petdeset let mrtev. Sem tako slaven, da imena niti ne potrebujem. Sem Smrt in sem Uničevalec svetov. Sem njegov Rešitelj. Sem oče atomske bombe … Lahko sem tukaj in me istočasno ni, lahko sem delec in valovanje obenem, kriv in nedolžen, živ in mrtev …

Igralec: Rok Kravanja

Režiser: Zoran Petrovič

Dramaturg: Marek Turošík

Scenograf, kostumograf, soavtor likovne podobe, avtor fotografij: Andrej Firm

Avtorska uprizoritev v inovativnem prepletu raznolikih uprizoritvenih form (intervju, video, gledališče predmetov, lutkovna animacija, predavanje) razstavi biografijo očeta atomske bombe Roberta Oppenheimerja ter skozi različne osebne in družbene perspektive, teme in pristope naslovi fenomen atomske bombe. Njegovo življenjsko pot, raziskovalno delo in osebnost preplete v kompaktno celoto, ki ohranja vsebinsko kompleksnost in razpira premislek o protislovjih razvoja, njegovih posledic, osebne vpletenosti in odgovornosti. Ob tem nekatere pojave iz fizike lucidno poveže z družboslovnimi in psihološkimi analizami ter v domišljenem vozlišču vsakdanjega življenja in znanosti spodbuja k raziskovanju, kritičnem spoznavanju in miselni širini kot osebni in zavzeti drži do sveta okoli nas.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
znanost – kvantna fizika – odgovornost – vera v višje dobro
REFLEKSIJA VIDENEGA IN DELAVNICA OSNOV AVTORSKEGA GLEDALIŠČA

Trajanje: 90 minut (skupaj s predstavo 135 minut)
Izvajalca: Rok Kravanja in Zoran Petrovič
Možnosti medpredmetnega povezovanja: fizika, zgodovina, slovenščina, filozofija, sociologija, umetnost, debatni klub, mediji.

Delavnica se navezuje na ogled predstave B U M !, ki obravnava široko tematsko polje temeljnih filozofskih, etičnih, zgodovinskih in znanstvenih vprašanj sodobnega človeštva. Začeli bomo s pogovorom in vtisi o predstavi, nadaljevali pa z razčlembo Oppenheimerjevega življenja in dela. Na koncu ga bomo zaradi posledic, ki jih je prinesla atomska bomba, tudi postavili pred etično sodišče. Delavnica skozi gledališke prijeme udeležence aktivno vključuje v preizpraševanje nastanka orožja za množično uničevanje ter jih preslikuje na današnjo situacijo.
45 minut040 696 586zoran@moment.siZoran Petrovič
od 12 do 18 let

Dnevnik Ane Frank

Dramska predstava

Dnevnik Ane Frank Mini teater Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Vinko Möderndorfer o predstavi

»…Dnevnik Anne Frank je izjemno aktualno branje. Tudi danes živijo mladi in talentirani ljudje na pragu življenja in smrti. Dnevnik mladega dekleta, ki je dve leti preživela v skrivališču in na koncu zaradi izdajstva umrla grozljive smrti, nas bo spomnil, da tudi danes neprestano živimo na robu holokavsta. Predvsem mlade generacije bi se morale tega bolj zavedati. Zato je odločitev Mini teatra, da uvrsti to besedilo v svoj gledališki program, ena izmed najpomembnejši repertoarnih odločitev slovenskega gledališča«

Režija in dramatizacija: Vinko Moderndorfer

Scenograf: Branko Hojnik

Kostumografinja: Meta Sever

Video: Atej Tutta

Lektor: Jože Faganel

Igrajo:
- Anna Frank – Gaja Filač
- Margot Frank – Saša Pavlin Stošić
- Edith Frank – Medea Novak
- Otto Frank – Tadej Pišek
- Gospa Van Daan – Barbara Vidovič
- Gospod Van Daan – Aleš Kranjec
- Peter Van Daan – Timotej Novaković
Gib: Uršula Teržan

Glasbeno vodstvo: Žarko Prinčič

Dramatizacija je narejena po besedilu knjige DNEVNIK ANE FRANK, prevod – Polonca Kovač, Mladinska knjiga, 2019, 2022.

Za podporo se zahvaljujemo Veleposlaništvu Nizozemske.

Odrska priredba Dnevnika Ane Frank, neprecenljivega spomina in opomina na grozote druge svetovne vojne, poseže po premišljenem pristopu, ki pri poustvarjanju neznosne utesnjenosti skrivanja v majhnem podstrešju scenografsko rešitev zamenja za premišljeno omejitev uprizoritvenega prostora, z dinamično koreografijo kovčkov in ljudi pa podpre epizodno dnevniško dramaturgijo. Če je historični okvir dogajanja informativen, je neprecenljiv nežen, a pogumen in igralsko natančen ter prepričljiv uvid v Anine vsakodnevne težave in najstniške stiske, saj s tem poleg vojnega terorja razpira tudi druge bitke, ki jih Ana bije s pričakovanji svojih staršev. Mlademu občinstvu pogumno odpira tematike, s katerimi se srečuje tudi današnja najstniška populacija, ko se neposredno sooča s pritiski družbenega spola in skozi intimno razpira družbeno.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
holokavst – vojna – otroci – odraščanje – družina100 minutslepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni041 314 414info@mini-teater.siRobert Waltl
od 12 do 16 let

Elvis Škorc, genialni štor

Dramska predstava

Elvis Škorc, genialni štor Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Uprizoritev Elvis Škorc, genialni štor skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavlja “zamotan svet trinajstletnika, ki že od drugega razreda naprej ve, da bo izumitelj”. Elvis je namreč prvih deset let mirno kraljeval v središču vesolja in dobro ohranjal svojo nebesno pozicijo kljub občasnim invazijam domačega “monstruma” v podobi desetletne sestre Ele. A nekega dne se je začelo vse spreminjati. Ko je iz glasnega družinskega zavetja Škorcev nepričakovano odletel oče Peter, se je Elvisu in Eli začel sesuvati svet.

Igrajo: Matija Stipanič, Liza Marijina, Gorazd Žilavec, Minca Lorenci, Irena Varga in Viktor Hrvatin Meglič

Režija: Mateja Kokol

Dramaturginja: Maja Borin

Scenograf: Matic Gselman

Kostumografija: ekipa uprizoritve

Skladatelj: Aleš Zorec

Koreograf: Gaj Žmavc

Korepetitor: Robert Mraček

Lektorica: Mojca Marič

Oblikovalka svetlobe: Mateja Kokol

Uprizoritev z dinamično gradnjo dogajanja in energično silo rokovskega ritma živo izriše svet mladostnika in širšo situacijo njegovega družinskega ter družabnega okolja v hitrem tempu življenjskih preobratov. Oder vzpostavi kot prepišno stičišče izzivov, kjer igralski kolektiv s polno zagnanostjo in brez predaha plete mrežo dogodkov in osebnih perspektiv. Pri tem ohranja kompleksnost in večplastnost situacij, kjer vsak dobi svoj glas, problemsko vsebino pa spretno preplete s humorjem in vitalnostjo, ki zaznamuje tako dramske like kot moč družinske skupnosti. In ne nazadnje temeljni odnos do življenja, ki ga uprizoritev razgrinja z ustvarjalno svežino, občutljivostjo in spodbudo k soočanju z nestabilnostjo in kaosom kot neizogibnim, a ne nujno usodnim poglavjem življenja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
odraščanje – najstništvo – puberteta – družinski spori90 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani031 336 080anja.zizek@sng-mb.siAnja Žižek
od 12 do 18 let

Kozlovska sodba v Višnji Gori

Dramska predstava, Glasbena predstava

Kozlovska sodba v Višnji Gori Slovensko ljudsko gledališče Celje, , Savinjska Dramska predstava, Glasbena predstava 12_14, 14_18
Satirična humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori na izredno duhovit način spregovori o odnosih v majhni skupnosti, podkupljivosti, tožarjenju, sprenevedanju in koristoljubju. Posega v bistvo posameznikovega značaja in dinamiko v skupnosti ljudi, zato ostaja aktualna še danes, saj se človeška neumnost, omejenost in hibe do danes niso spremenile. Jurčič je z njo ovekovečil človeško neumnost, domišljavost, omejenost in primitivno maščevalnost, a kljub temu človeške hibe izrisal v šaljivem in pozitivnem tonu, da nas zgodba o človeških pomanjkljivostih spravi v smeh in dobro voljo. Tudi danes se v sporih vse prehitro odločamo, da bomo poiskali pravico na sodišču. Iskren pogovor, dobra volja in trud za iskrene prijateljske, sorodstvene ali sosedske odnose pa bi nam prihranili veliko denarja, časa in energije: prepir in nesporazume rešujmo s pogovorom, ne s tožbo.

Avtorja dramatizacije: Tatjana Doma, Luka Marcen

Avtorica besedil songov: Saša Eržen

Režiser: Luka Marcen

Dramaturginja: Tatjana Doma

Scenografka: Sara Slivnik

Kostumografka: Ana Janc

Avtor glasbe in korepetitor: Mitja Vrhovnik Smrekar

Koreografka: Aja Zupanec

Lektorja: Jože Volk, Živa Čebulj

Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak

Asistentka koreografke: Lara Ekar Grlj

Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav: Gregor Lorenci

Igrajo:

Pavla Zaropotala, županja mesta: Barbara Medvešček

Lukež Drnulja, nočni čuvaj: Urban Kuntarič

Andraž Slamorezec, mestni svetovalec: Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc

Starešina Žužnjal: David Čeh

Starešina Gobežalka: Tanja Potočnik

Flere Krivostegno, sodni sluga: Žan Brelih Hatunić

Uprizoritev Jurčičevo povest s posodobljenim jezikom izoblikuje v polnokrvno odrsko satiro, v kateri pravda postane ogrodje za lucidno razstavljanje in preobračanje zloščene podobe višnjanskih prebivalcev ter življenja skupnosti. Tekoče prepletanje sodnega dogajanja s prizori vsakdanjih odnosov in vpogledom v ozadje konflikta odraža kompaktno dramsko logiko, ki se izpeljuje skozi različne perspektive na resnico in suvereno preigravanje različnih uprizoritvenih žanrov. Natančna situacijska in značajska komika, ki jo igralski kolektiv pregnete skozi telesno in gibalno karikaturo, kanček vzdušja napete sodne drame, glasbene reference, songi s parodičnim tonom in domiselna raba kozlovskih glav se spletejo v dinamičen organizem, kjer je pogled vselej živahno razposajen in večplastno človeški.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
človeška domišljavost – sosedski odnosi – reševanje sporov75 minutgibalno_ovirani041 364 159dasa.skrt@slg-ce.siDaša Skrt
od 12 do 15 let

Lepo je biti Koprčan

Dramska predstava, Interaktivna predstava

Lepo je biti Koprčan Gledališče Koper, , Obalno-kraška Dramska predstava, Interaktivna predstava 12_14, 14_18
Gledalci interaktivno spremljajo televizijsko snemanje kviza, katerega tema je kulturna dediščina mesta Koper. Kviz sestavlja pet krogov, vsak krog ima tri vprašanja, preko katerih se gledalci seznanijo s petnajstimi temami iz kulturne dediščine Kopra. Cilj predstave je mladim humorno in duhovito predstaviti kulturno dediščino mesta Koper.

Režiserka: Renata Vidič

Scenograf: Milan Percan

Kostumografinja: Anja Ukovič

Avtor glasbe: Mirko Vuksanović

Avtorica videa: Noemi Zonta

Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž

Lektor: Martin Vrtačnik

Avtor zvočnih efektov: Martin Belac

Igralci: Rok Matek, Živa Selan, Ivana Percan Kodarin, Luka Cimprič

Uprizoritev fenomen televizijskega kviza domiselno izkoristi za gledališko obravnavo kulturne dediščine in idejo izpelje z uravnoteženo mero znanja, komičnosti ter mladostne razigranosti. Gledalce spretno angažira kot goste v televizijskem studiu, format kviza pa nadgradi v širšo gledališko zgodbo z značajsko raznolikimi dramskimi osebami in njihovimi osebnimi drobci ter z likom asistenta režije, ki v dogajanje vpenja humorne vložke in pomenljive komentarje iz ozadja. Z razgibano strukturo dogajanja, raznovrstnimi gledališkimi elementi in vizualno podobo je predstava dinamična in barvita, ob tem pa informativno bogata, a življenjska in ne zgolj poučna. Resda lokalno obarvana, a tudi navdihujoča v spodbujanju želje in vrednosti (s)poznavanja identitete svojega prostora.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
kulturna dediščina – mesto – Koper – kviz – televizija60 minutgibalno_ovirani05 66 34 392, 041 690 063vanja.korenc@gledalisce-koper.siVanja Korenč
od 12 do 18 let

Pozor hud ples 3

Plesna predstava, Interaktivna predstava

Pozor hud ples 3 Zavod EN-KNAP, , Osrednjeslovenska Plesna predstava, Interaktivna predstava 8_12, 12_14, 14_18
Pozor hud ples 3 je vznemirljivo interaktivno predavanje/popotovanje, prilagojeno mladi publiki, ki svet zaznava predvsem preko vizualnega medija. Didaktična predstava sodobni ples in življenje plesalcev postavlja v bližnji plan in kakor pod drobnogledom odkriva njegove skrivnosti in zakonitosti. Uči, kako ne samo razumeti, ampak tudi ugledati samega sebe in hkrati videti svet z drugačnimi očmi, ga začutiti – preko avtentičnosti gibalnega izraza. Vsebuje ključne prvine, ki se dotikajo vprašanja identitete gibalnega izraza, iskanja vzgibov za umetniško delo in odkrivanja skrivnosti kompozicijskih struktur ter obljublja kompilacijo najbolj atraktivnih plesnih momentov.

Ustvarjalci in izvajalci: Giorgia Belotti, Luke Thomas Dunne, Rada Kovačević, Juš Milčinski, Radoslav Piovarči, Tamás Tuza

Vizualije: Omar Ismail, Sašo Podgoršek

Oblikovanje svetlobe: Hotimir Knific, Jaka Šimenc

Scenografija: Iztok Kovač, Jaka Šimenc

Kostumografija: Katarina Škaper, EN-KNAP

Vodji vaj: Nohemi Barriuso, Ana Štefanec Knez

Fotografije: Andrej Lamut

Izdelava kostumov: Katarina Škaper, Atelje d.o.o.

Tehnična izvedba: Leon Curk, Omar Ismail, Hotimir Knific, Gal Škrjanec Skaberne, Špela Škulj

V predstavi so uporabljeni izseki iz predstav in filmov produkcije EN-KNAP, avtorjev: Iztoka Kovača, Matjaža Fariča, Edwarda Cluga, Simoneja Sandronija, Bojana Jablanovca, Sebastijana Horvata, Andreje Rauch Podrzavnik, Saše Podgorška ter glasba Johna Zorna, Draga Ivanuše, Igorja Stravinskega, Mitje Vrhovnika Smrekara, Gaetana van den Bergha, Borisa Kovača in Omarja Ismaila

Pozor hud ples 3 komunikativno in dinamično naslovi temeljna vprašanja o naravi giba in sodobnega plesa, koreografskih postopkih in ustvarjanju plesne predstave ter delu plesalca. Plesne fragmente, video, humorne igrane vložke, informativne predstavitve in nagovore gledalcev preplete v pregleden mozaik in v tekočem scenskem prehajanju izriše retrospektiven lok v ozadje predstav ter osebni in poklicni svet tistih, ki sodobni ples soustvarjajo. Dragocen vpogled v manj znano uprizoritveno zvrst je prežet z vitalnostjo ustvarjalnega dela in raznovrstnostjo umetniških izrazov, navdihuje z energičnostjo in silovitostjo plesnih teles ter glasbe, ob tem pa gradi na dostopnosti, osebni noti in privlačnosti ter spodbuja k razumevanju, doživljanju in celostnemu spoznavanju plesa.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
sodobni ples – identiteta gibalnega izraza – izvori umetniškega ustvarjanja – kompozicijske strukture – življenje plesalca
Pogovor z ustvarjalci o temah, ki jih odpira predstava; izvajajo plesalci EN-KNAP Group.
60 minutgibalno_ovirani040 463 762goran.pakozdi@en-knap.comGoran Pakozdi
od 12 do 16 let

Solistika

Glasbena predstava

Solistika , , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Glasbena predstava 12_14, 14_18
»Dame in gospodje, tokrat za vas glasbeniki, ki že dišijo po klovnih, enem najstarejših, najzabavnejših, najneposrednejših žanrov. Pozabite rdeče noske, klovni so resna stvar. Duhoviti virtuozi na inštrumentih, ki jih navadno ne vidite na koncertu resne glasbe. Pa to ni le koncert, je tudi tekmovanje glasbenih solistov, ki želijo dati kar največ od sebe. Iznajdljivost in zapleti so neizogibni. Danes se tukaj, samo za vas, krešejo samoljubje, tekmovalnost, dokazovanje, podtikanja, pa vendar občutljivost in končna združitev talentov v virtuozne kulminacije. Pridite, bodite občinstvo v neposrednem črno-belem radijskem prenosu.«

Dva solista se znajdeta na glasbenem tekmovanju, katerega neposredni prenos se predvaja na radiu in niti naduti voditelj se ne zaveda, da sta to edina tekmovalca tega dne. Vendar »show must go on«, in to brez prekinitev, saj radio pač ne prenese tišine.

Boštjan Gombač – glasbenik, igralec

Marko Brdnik – glasbenik, igralec

Branko Završan / Žiga Golob – igralec

Z jasno in preprosto zasnovano odrsko situacijo Solistika neločljivo preplete glasbeno raziskovanje in gledališki kontekst ter odpira prostor uprizoritveni in glasbeni igrivosti. Uprizoritev se domišljeno nasloni na prvine glasbene klovnade in dinamiko črpa iz situacijske ter karakterne komike; v dogajanje vgrajuje elemente navidezne improvizacije, ko potek radijske oddaje uide izpod nadzora, ter živo komunikacijo z občinstvom. Predvsem pa navdihuje z rabo glasbe, tako v presenetljivih izvedbah kot v njeni vlogi, saj glasba v tem redkem žanru glasbene predstave postane dejaven nosilec gledališkega dialoga in izraza.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru občinstva in žirije na 39. tednu slovenske drame 2009.

Nagrada žirije za najbolj virtuozno predstavo v celoti – Teatar Fest, Sarajevo 2009.
Tudi klasična glasba je igriva, če se glasbenik lahko z njo poigrava. – Sodelovanje na mara napuha. – Ko se enkrat zalomi, se samo še zapleta. – Situacija je skrajno resna in prav zato presneto smešna… razen, ko ni več.75 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, intelektualno_ovirani041 711 221branko.zavrsan@gmail.comBranko Završan
od 12 do 18 let

Sosedov sin

Dramska predstava

Sosedov sin Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava 8_12, 12_14, 14_18
Jurčičeva povest govori o Franici, lepi edinki bogatega veljaka Antona Smrekarja, ki se zaljubi v Štefana, sina obubožanega in zapitega soseda Brašnarja, ki ga njen oče težko prenaša. Ljubezen uspeta skrivati, vse dokler eden od ljubosumnežev ne objavi njune skrivnosti. Ne mine dolgo, ko Smrekarica dobi namig o tem, kaj se dogaja pred njenim nosom, zato moža napelje na razmislek o idealnem soprogu za svojo edinko. V izbor se samovoljno vključi sosedov sin Štefan, ki naivno in iskreno razkrije svojo ljubezen do Franice. Anton zvezi ostro nasprotuje, saj ima za Franico popolnoma drugačne načrte. A vedno ubogljiva Franica se prvič v življenju odločno upre očetovi volji.

Odrska priredba in dramaturgija: Maja Borin

Režija: Mateja Kokol

Igrajo: Gorazd Žilavec, Eva Kraš, Julija Klavžar, Viktor Hrvatin Meglič in Vojko Belšak

Scenograf: Matic Kašnik

Kostumografinja: Suzana Rengeo

Koreograf: Gaj Žmavc

Lektorica: Mojca Marič

Oblikovalca svetlobe: Mateja Kokol, Matic Kašnik

Skladatelj in oblikovalec zvoka: Aleš Zorec (razen pri skladbi Domov: avtorica glasbe Ana Nuša Kalanj, avtor aranžmaja Aleš Zorec, kitara Ana Nuša Kalanj)

Uprizoritev združi historični kontekst in arhaični jezik Jurčičeve povesti s postopki in zasnovo sodobnega gledališkega okolja v premišljeno minimalistično odrsko postavitev, ki v ospredje postavlja ključna tematska vozlišča zgodbe ter njihove nosilce. Soočanje njihovih želja, nazorov in pozicij na majhni središčni platformi, pripovedovanje in domiselne koreografske izpeljave sooblikujejo prostor skupnosti, ki se kaže v spretnem prepletu realistične psihologije in poetičnosti celostnega odrskega odtisa. Dramaturško, vizualno in uprizoritveno izčiščena uprizoritev tako po eni strani spoštljivo in komunikativno predstavi zgodovinski knjižni vir, hkrati pa v enostavnosti zgodbe razpira neposredno in ranljivo bližino človeškega.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
družina – prepovedana ljubezen – svoboda odločanja – bogastvo45 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni02 250 61 35anja.zizek@sng-mb.siAnja Žižek
od 13 do 18 let

Hodi.TI

Interaktivna predstava, Multimedijska predstava

Hodi.TI CONA zavod za procesiranje sodobne umetnosti, , Osrednjeslovenska Interaktivna predstava, Multimedijska predstava 12_14, 14_18
HODI.TI je zvočni sprehod/predstava, ki jo gledalec obhodi po vnaprej začrtani poti in ji sledi s pomočjo aplikacije na telefonu. S pomočjo zvočnih slik vtisnjenih v lokacijo začrtane poti, prehaja med fiktivnimi in realnimi situacijami. Performans prepleta naracijo in zvok s prostorom, s potjo.

Tema predstave je hoja. Hoja kot politična akcija, kot možen način upora, toliko bolj, ko si čas in prostor za hojo prilasti ženska. Tista ženska, ki ima družbeno in posledično samoreguliran dostop do časa za hojo.

Publika tekom predstave individualno prehodi 2 km pot z izhodiščem v parku Špica, kjer si sposodi vso potrebno opremo. Vsako ponovitev lahko doživi največ 30 udeležencev.

Besedilo in prostor: Irena Pivka

Zvočna kreacija: Brane Zorman

Interpreti: Irena Pivka, Petra Tanko, Igor Velše

Dramaturško svetovanje: Saška Rakef

Pregled besedila: Suzana Koncut, Prevod: Urban Belina

Aplikacija: Vasja Progar

Produkcija: CONA, 2017

Hodi.TI udeležence domišljeno postavi v neposredno dejanje in okolje, ki sta predmet refleksije, z govorjenim tekstom in zvočno sliko naravnega ter urbanega okolja, ki ju spremljamo preko slušalk, pa odpira nove plasti te stvarnosti in naše prisotnosti v njej. Z osebne, družbene in zgodovinske perspektive razpre polje vprašanj o telesih, prostorih in času hoje, o človeškem naseljevanju, prehajanju, odnosu do javnega/skupnega ter vijuganju po (ne)poznanih poteh. Hoja ob reki in po mestnih ulicah postane vozlišče izostrene pozornosti, doživetja in premisleka. Skrbno vodenje izkušnje s premišljeno dramaturgijo govora in zvočnega, utemeljeno na ritmu in zvenu, preplete govorico telesa in ritmično pot misli v posebno doživetje ter lucidno locira prostor gledališkega in razsežnosti vsakdanjega.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
hoja – feminizem – zvočni sprehod po urbanem področju – akustična ekologija – čuječnost s pomočjo slušne in vidne zaznave45 minut040 418 682irena@cona.siIrena Pivka
od 13 do 18 let

Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa

Dramska predstava

Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Dramska predstava 12_14, 14_18
Christopher je sedem minut po polnoči na sredi dvorišča gospe Shears našel psa. Mrtvega, okrvavljenega Wellingtona. Odločil se je, da stvar temeljito razišče. Do potankosti, kot to počnejo detektivi. Christopher je star petnajst let, pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, da ima najraje od vsega matematiko in logiko (zna našteti vsa praštevila do 7.507) in da pozna vse države sveta in njihove prestolnice. Ne prenese, bi se ga dotikali, ne razume vicev in metafor in sovraži laži. Živi z očetom, ki mu je povedal, da je njegova mama umrla. Z raziskovanjem primera Wellingtona se mu prek različnih razkritij odpirajo popolnoma neznani svetovi, sam pa je, na sledi za storilcem, prisiljen početi vse mogoče nemogočosti. Med iskanjem morilca presenečen odkriva domače laži, ki v temeljih zamajejo njegov že tako majavi svet, in tako sprejme prvo veliko samostojno odločitev – pobegniti od doma.

Režija: Mateja Kokol

Prevajalec: Milan Dekleva

Dramaturginja: Maja Borin

Scenografinja: Petra Veber

Kostumografinja: Iris Kovačič

Oblikovalki luči: Mateja Kokol, Petra Veber

Lektor: Janez Bostič

Izvajalci: Matevž Biber, Nejc Ropret, Mojca Simonič, Maša Žilavec, Matija Stipanič, Irena Varga, Bojan Maroševič

Uprizoritev odločno zariše svet nekoliko posebnega petnajstletnika, njegovo dojemanje okolja in širšo sliko zamotanih, včasih težkih, a realnih odnosov, čustvenih stanj, želja in odločitev. Odlikuje jo celovito domišljena uprizoritvena zasnova, lucidna raba prostora, disciplinirana uigranost celotne igralske ekipe in še posebej prepričljiva ter natančna upodobitev osrednjega protagonista. Skozi preplet osebne perspektive in realnega dogajanja gledalce priteguje v razkrivanje skrivnosti, ki pa ne ponuja dokončnega cilja in gotovosti, temveč odpira širši plan življenja in številna vprašanja o laži in resnici, komunikaciji, človeški (ne)moči in načinih, kako se spopadamo z življenjem.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
posameznik – družina – odraščanje – drugačnost – premagovanje strahov65 minutgibalno_ovirani, slepi_in_slabovidni, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani02 25 06 135anja.zizek@sng-mb.siAnja Žižek
od 13 do 18 let

Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa

Dramska predstava

Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Gledališče Koper, , Goriška Dramska predstava 12_14, 14_18
Petnajstletni Christopher najde umorjenega psa. To ga močno vznemiri, zato se odloči, da bo izsledil storilca in napisal detektivko. Pri raziskovanju naleti na odpor sosedov, najbolj pa mu nasprotuje njegov oče. Christopher ne odneha in postopoma se mu začne razkrivati zgodba zamolčanih družinskih skrivnosti. Njegovo vedenje in razmišljanje jasno kažeta, da je visoko inteligenten, tako rekoč matematični genij, vendar z avtistično motnjo, imenovano aspergerjev sindrom, ki ga ovira predvsem v komunikaciji in nadziranju impulzivnih reakcij. Toda prav ta njegova posebnost nam omogoča, da skozi njegovo opazovanje ter razumevanje ugledamo življenje drugače, kot smo ga sicer vajeni doživljati.

Prevajalec: Milan Dekleva

Režiserka: Renata Vidič

Dramaturginja: Martina Mrhar

Lektor: Srečko Fišer

Scenograf: Milan Percan

Kostumograf: Andrej Vrhovnik

Avtor glasbe: Mirko Vuksanović

Oblikovalec svetlobe: Samo Oblokar

Oblikovalec zvoka: Vladimir Hmeljak

Oblikovalci videa: Anja Paternoster, Rok Urbanček, Tiziano Biagi

Oblikovalka maske: Tina Prpar

Asistentka lektorja: Anja Pišot

Asistentka kostumografa: Ana Janc

Igrajo:

Cristopher: Žiga Udir
Siobhan: Helena Peršuh
Ed; druge vloge in glasovi: Gorazd Jakomini
Judy; druge vloge in glasovi: Anja Drnovšek
Gospa Shears; Gospa Gascoyne; druge vloge in glasovi: Medea Novak
Prvi policist; Roger; druge vloge in glasovi: Rok Matek
Častiti gospod Peters; Gospa Alexander; Postajni policist; druge vloge in glasovi: Luka Cimprič
Narednik; Londonski policist; druge vloge in glasovi: Jure Kopušar

Uprizoritev oder vzpostavi kot odprt prostor igre, ki ga določa predvsem perspektiva osrednjega protagonista. Njegov notranji svet, doživljanje in dojemanje spretno prenese v gledališko realnost in jih pozunanji v oblikovanju scenskega prostora, mizanscene, igre, vizualne in zvočne podobe. V dinamičnem povezovanju fragmentarnih prizorov Christopherjevo resničnost udejanji skozi jasno izrisan dramski lik in skozi kreativne režijske izpeljave, ki sooblikujejo vzdušje in nas povabijo, da vstopimo v svet drugega. Ob tem subtilno izpostavi misel, da ima vsak svoj lastni pogled in subjektivno resnico. Prigoda o razkrivanju skrivnosti tako postane pretresljiva in pomenljiva zgodba o tem, kako dojemamo svet in vplivamo nanj, pa tudi o nujnosti poskusov razumevanja in posluha za druge.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
drugačnost – družinske skrivnosti – ločeni starši – avtizem130 minutgibalno_ovirani05 335 22 04organizacija@sng-ng.siBarbara Simčič Veličkov
od 14 do 18 let

6

Dramska predstava

6 Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 12_14, 14_18
Projekt 6, ki je nastal v okviru projekta Nova pošta, tematizira dogodek iz leta 2016, ko so poskušali v Dijaški in študentski dom Kranj namestiti šest mladoletnih beguncev brez spremstva, vendar so zaradi nasprotovanja staršev in lokalne skupnosti morali ta načrt opustiti. Iz dokumentarnega gradiva, ki ga dopolnjuje s fiktivnimi dialogi, zgradi srhljivo kronologijo strahov, predsodkov in človeške omejenosti. Še bolj pa se ukvarja z vprašanjem, kaj sili k molku »tiho večino«, katere delovanje bi tehtnico marsikdaj prevesilo na drugo stran. Predstava šestim zavrnjenim fantom – vrstnikom učencev, ki jih vabimo k ogledu – dá obličje in glas.

Režija: Žiga Divjak

Pomoč pri raziskavi: Maja Ava Žiberna

Izvajalci: Iztok Drabik Jug k. g., Alja Kapun k. g., Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc k. g.

Na videu: Sajjad Ahmadi, Ojalan Alothman, Sayed Mahdi Hashemi, Erfan Gulzari, Omid Moradi, Majid Tahiri

Oblikovanje videa: Domen Martinčič

Oblikovanje zvoka: Iztok Drabik Jug

Oblikovanje svetlobe: David Orešič

Svetovalka za kostumografijo: Slavica Janošević

Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj

Producentka: Tina Dobnik

Uprizoritev dokumentarno gradivo in fiktivno, a na podlagi realnih pričevanj oblikovane like spoji v kompaktno celoto ter v rekonstrukciji dogajanj s soočenjem različnih pogledov in vidikov, intimnih izpovedi in javnih ter uradnih dokumentov, z analitično širino prodira v ozadje konkretnega primera, ki ne nazadnje odraža splošnejše mehanizme individualnega in družbenega upravljanja z občutki strahu in ogroženosti. Relevantnega fenomena naše neposredne sodobnosti se loteva angažirano, z učinkovito zastavljenim minimalističnim scenskim jezikom, izčiščeno izvedbo in precizno gradnjo dramaturške napetosti. Pri tem intenzivno angažira na čustveni ravni in odpira prostor za kritičen vpogled na mesta, kjer se lomi možnost družbenega razumevanja in kohezivnosti – in to prav na plečih mladih.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev na Festivalu Borštnikovo srečanje, Maribor, 2018
begunci – strah pred drugim – človečnost – medijska manipulacija – pritiski okolice
Po predstavi sledi pogovor z ustvarjalci predstave.
80 minutgibalno_ovirani01 300 49 19, 041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 14 do 18 let

Je že konec?

Eksperimentalna predstava

Je že konec? KUD Moment, Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Eksperimentalna predstava 14_18
Ustvarili smo zadnji varen prostor na planetu, ki vas bo obvaroval pred strahotami zunanjega sveta.

Po eni uri z nami boste pripravljeni na konec. Vsega.

Tik preden se vse konča, v tistih zadnjih sekundah, ki na števcu hitro tečejo proti ničli, je trenutek zadnjih želja, zadnjih priznanj in zadnjih besed. Pod pritiskom neizbežnega konca nas nič ne obvaruje pred bojem za preživetje; ostaneta nam le še zadnje druženje in zadnje jabolko. Morda je zdaj čas, da v trenutku slovesa privre na plano še neizrečeno. Zaupate nam lahko najbolj skrite strahove in želje ali pa svoje utopične sanje, ki nam bodo razkrile, kako bi izgledal svet, če bi konec preživeli.

Mi smo tukaj. Za vas. Do konca.

Idejna zasnova: Ariel Doron, Maša Radi Buh, Nika Bezeljak

Avtorji in nastopajoči: Miha Bezeljak, Uroš Kaurin, Gregor Prah

Režija: Nika Bezeljak

Dramaturgija: Maša Radi Buh

Likovna podoba in tehnologija: Monika Pocrnjić

Oblikovanje svetlobe in prostora: Andrej Firm

Oblikovanje zvoka: Gašper Torkar

Oblikovanje svetlobe: Gašper Bohinec

Lektura: Metka Damjan

Fotografije: Boštjan Lah

Koprodukcija: Moment in Lutkovno gledališče Maribor

Podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Maribor

Z avtorsko gradnjo odrskega materiala ustvarjalci izoblikujejo dve variaciji na temo, v katerih izluščijo naše temeljne želje in strahove, ki privrejo na plano tik pred koncem sveta ali ob trenutkih intenzivnih vsakdanjih intimnih stisk. Ideja konca v konkretnem in metaforično-doživljajskem smislu tlakuje poligon performativne igrivosti, kjer osebno angažiran, neposreden in iskren pristop do vsebinskih impulzov ter nespoliranost enostavnih, a domiselnih izvedbenih strategij ustvarijo prepričljivo bližino s sodobnimi življenjskimi izkušnjami, z občutkom za zagate in doživljanja mladih ter razorožujočim humorjem. Med napetostjo pričakovanj, kaj bo po »koncu«, in iskrivimi preobrati uprizoritev v ospredje nezgrešljivo postavlja vprašanja, kako živimo zdaj, s samim seboj in drug z drugim.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Blanka Gombač
tehnologija – zavetje – medosebni odnosi, zaupanje – prihodnost – strah
POGOVOR PO PREDSTAVI (20-30 min.)

Izvajalci: Miha Bezeljak, Uroš Kaurin, Gregor Prah

Pogovor je osredotočen na gledališko izkustvo mladih gledalcev, da lahko delijo svojo izkušnjo gledanja, doživljanja in razmišljanja o videnem, dovoljena so tudi vprašanja za ustvarjalce. Tako skozi pogovor, poleg teme predstave, odkrivamo in razkrivamo postopke avtorskega (eksperimentalnega) gledališča. Ali bolj neposredno povedano: kako smo vajeni, da se gledališče dela in gleda po navadi, in kako v primeru te uprizoritve ni po navadi.
45 minut041 784 205lana@moment.siLana Bauman
od 14 do 18 let

Misterij sove

Lutkovna predstava, Multimedijska predstava

Misterij sove Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Multimedijska predstava 14_18
Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer so ga očarale miniaturne lutke pionirja slovenskega lutkarstva. Z uporabo Klemenčičeve lutkovne zapuščine je tako tradicijo na področju lutkovne umetnosti postavil v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Osrednji junak je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa.

Režiser: Renaud Herbin

Avtorja: Franz Pocci, Célia Houdart

Igrata: Maja Kunšič in Iztok Lužar

Dramaturginja: Mateja Bizjak Petit

Scenograf: Mathias Baudry

Oblikovalka svetlobe: Fanny Bruschi

Avtor zvočne podobe: Morgan Daguenet

Umetniški svetovalec: Nino Laisné

Misterij sove je odličen primer dialoga s kulturno dediščino, ki z novimi poudarki v premišljeni sodobni postavitvi živo spregovori z današnjim gledalcem. S precizno animacijo, domišljenim odnosom med igralcem in lutko ter učinkovito razširitvijo prostorske perspektive ustvari čarobnost pripovedi in obenem osnovno tematiko zgodbe nadgradi s širšim kontekstom. Postopno razpiranje miniaturnega odra marionetnega gledališča, množenje perspektiv s pomočjo videa in spodbuda k svobodnem premikanju znotraj začrtanega prizorišča gledalce nevsiljivo zapelje v gibanje pogleda med podobo in njenim ozadjem, usklajeno s poglabljanjem v vse bolj izmikajočo se in izmuzljivo resnico, ki pripoved prevesi v tehten in uprizoritveno poetičen eksistencialni premislek.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

Dopolnilno mnenje pedagoga in razvojnega psihologa:

Predstava je primerna za zahtevnejše mlade gledalce, ki imajo izkušnje z raznolikimi uprizoritvenimi pristopi in tematikami. Priporočamo jo gledališkim klubom v srednjih šolah in svetujemo pripravo na gledališki dogodek.

Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- posebna nagrada za dramaturgijo Mateji Bizjak Petit na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- posebna nagrada po presoji žirije za rekontekstualizacijo uprizoritve na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
preobrazba – zvijače – prevare – lutkovna dediščina50 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 14 do 18 let

Vse sijajne stvari

Dramska predstava

Vse sijajne stvari Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 12_14, 14_18
»Če hočeš danes preživeti, si moraš znati predstavljati, da bo jutri boljše, kot je bilo včeraj,« pravi Pripovedovalec v monopsihodrami Vse sijajne stvari. In kaj, če depresivne motnje, občutki krivde in obupanosti pripeljejo tako daleč, da človek ne vidi več izhoda? Pripovedovalec nam prek travmatičnih življenjskih izkušenj pokaže rešitev. Že v zgodnji mladosti je začel pisati seznam sijajnih stvari, zaradi katerih je vredno živeti. Seznam se je daljšal, z njim pa se je porajalo spoznanje, da bi bilo predčasno oditi nesmiselno. Stvari na seznamu morajo biti izjemno čudovite, nematerialne in morajo osmišljati življenje. Prišel je do številke milijon. Prva stvar na seznamu je »Sladoled«.

Režiserka: Nataša Barbara Gračner

Soavtor: Jonny Donahoe

Prevajalec: Uroš Fürst

Scenografinja: Sara Slivnik

Avtor glasbe: Martin Vogrin

Lektorica: Tatjana Stanič

Učitelj klavirja: Jože Šalej

Strokovni sodelavec (psihiater): Borut Škodlar

Naracijo Vseh sijajnih stvari iz ozadja sicer poganja soočanje s samomorilnostjo pripovedovalčeve matere, vendar je substanca gledališkega dogodka vseskozi osredotočena na življenje. Z intimno prostorsko postavitvijo brez stroge ločnice med izvajalcem in občinstvom ter vključevanjem gledalcev v nekatere točke s seznama majhnih radosti in zapomnljivih trenutkov se uprizoritev vzpostavi kot živ organizem, ki se iz monodrame odločno prevesi v skupnost vseh prisotnih. Premišljen spoj te zaveze vseh vpletenih in lahkotnega vodenja v skorajda družabni naravi sproščenega vzdušja podpira bližino osebne zgodbe protagonista od otroških let do (mlade) odraslosti in senzibilnost širšega pogleda na (lastno) življenje. Tehten pristop do teme, ki angažira in nevsiljivo odpira prostor za razmislek.

Nikar Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
mentalno zdravje – depresija – soočenje s samomorom bližnjega – premagovanje travmatične izkušnje – iskanje smisla65 minutgibalno_ovirani041 311 105spela.sinigoj@drama.siŠpela Šinigoj
od 15 do 18 let

410 kilometrov

Dramska predstava

410 kilometrov Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 14_18
Uprizoritev o Karlu Žlábku, češkem inženirju, ki je v prejšnjem stoletju izrisal načrt za gradnjo tunela od Čeških Budejovic do Kopra, s čimer bi Čehi dobili dostop do morja, ponuja vzvod za misel o pogumu, ki ga danes zahteva svet od posameznika, ki si upa misliti boljšo prihodnost. Predstava niza fragmente resničnih zgodb, ki jih na bolj ali manj neposreden način prenašajo predmeti. Predstava je nastala v sklopu BiTeatra, programske sheme, ki mladim avtorjem omogoča prvo profesionalno avtorsko snovanje in raziskovanje znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti.

Avtorji predstave: Karolína Kotrbová, Gašper Lovrec, Filip Mramor, Jernej Potočan, Domen Novak

Režija: Filip Mramor

Avtorja koncepta: Karolína Kotrbová in Filip Mramor

Vizualna podoba: Karolína Kotrbová

Zvočna podoba: Gašper Lovrec

Dramaturgija: Jernej Potočan in Domen Novak

Nastopata: Gašper Lovrec, Filip Mramor

Producentka: Alja Cerar

Lučni mojster: Uroš Istenič

Ambiciozni načrt za podzemni tunel med Prago in slovensko obalo bi v dolžini obsegal 410 kilometrov, kolikor je razdalja, ki loči dve veliki ljubezni; Čehe in morje, ter Filipa, protagonista predstave, in Karolino. S prepletanjem avtobiografskega in fiktivnega, intimnega in historičnega, kolektiv ustvarjalcev iz muzeja navidez naključnih in hudomušnih objektov domiselno napleta vzporedni pripovedi o večstokilometrski razdalji in odnosih, ujetih vanjo. Filipovo prvoosebno pripovedovanje se oblikuje med simpatičnim dialogom s soigralcem Gašperjem ter med vinjetami objektnega gledališča, kjer se v predmetih srečata osebni in kolektivni spomin, vse skupaj pa je prežeto z mešanico prizemljene resnosti in mladostnega humorja.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
sanje – vizija – potovanje – načrti50 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 15 do 18 let

Gluha republika

Lutkovna predstava, Pripovedovalska predstava

Gluha republika Lutkovno gledališče Maribor, , Podravska Lutkovna predstava, Pripovedovalska predstava 14_18
Gluha republika Ilye Kaminskega, ameriškega avtorja ukrajinskega rodu, je pesnitev o diktaturi, uporu in poziciji človeka v svetu, in sicer skozi zgodbo gluhega dečka, ki postane žrtev represije in simbol upora. Je pripoved o mestu, ki ga zasedejo tuji vojaki, meščani pa se jim uprejo z gluhostjo, ki je prispodoba za stanje v družbi, ki v napačni komunikaciji in konfliktih vendarle upa na mir … in ne na tišino. Večplastnost zgodbe, ki se razkriva v pesnitvi, je pretresljiva … V sebi nosi ljubezensko zgodbo, elegijo in nujno prošnjo za mir in nas sooča z grozotami našega časa in z našim kolektivnim molkom pred njimi.

Režiser: Andrej Jus

Prevajalec: Zdravko Duša

Avtorica vizualne podobe (lutk, scene, kostumov ): Barbara Stupica

Igralca: Jure Ivanušič in Metka Jurc

Avtorja glasbe: Polona Janežič in Jure Ivanušič

Dramaturginja: Tanja Lužar

Lektorica: Metka Damjan

Oblikovalec svetlobe: Gašper Bohinec

Oblikovalec zvoka: Mitja Pastirk

Lutkovni tehnologi in izdelovalci lutk: Barbara Stupica, Aleksander Andželović, Mojca Bernjak in Darka Erdelji

Scenski tehnologi in izdelovalci scene: Lucijan Jošt, Urban Saletinger, Branko Caserman in Zlatko Mešič

Izdelovalka kostumov: Mojca Bernjak

Scensko-odrska mojstrica: Svetlana Maloić

Izostreno občutljivost izhodiščih pesmi, stkanih v pripoved o življenju nekega mesta med vojno, uprizoritev prelije v tankočutno grajen uprizoritveni kontekst kabarejske forme, pripovedi in animacije ter sugestivno vizualno zasnovo prostora in lutk. Odrska pesnitev zazveni v otipljivi, čutni atmosferi in intimni zavezanosti ter s samosvojo melodijo bivanjske polnosti in prozaične ekspresije ostro zareže v naš svet. Gluha republika je poetična uprizoritev o načinih preživetja in upora, kjer se konkretne usode posameznikov in skupnosti odpirajo večplastnemu doživljanju in širši refleksiji bivanjskih vprašanj.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
vojna – zvestoba – uprizoritev poezije – pomen tišine
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti gledalcev.
45 minutgibalno_ovirani02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 15 do 18 let

Große Erwartungen|Velika pričakovanja

Eksperimentalna predstava

Große Erwartungen|Velika pričakovanja Bunker Ljubljana, , Osrednjeslovenska Eksperimentalna predstava 14_18
Avtorski kolektiv Beton Ltd. sestavljajo igralci Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan. Za njihove predstave je značilna samorefleksivnost, ki izhaja iz njihovega načina ustvarjanja predstave iz osebnih oprijemkov. Tako tudi v naracije in dileme vstopajo prek osebnih zgodb – “Samo o sebi lahko upravičeno govorimo”.

Vendar, o čem in kako spregovoriti kot predstavnik evropske, bele, heteroseksualne, urbane, kozmopolitske, nadreprezentirane generacije? O pričakovanjih, mestih izjavljanja, točkah moči in zagatah s privilegiranostjo…

Uprizoritev v suverenem uprizoritvenem zamahu pregleduje moč in krivdo, banalnost in resnične posledice, infantilnost in grozo sodobnega sveta.

Koncept in režija: Beton Ltd.

Nastopajo: Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Branko Jordan

Glasba: VIS U$IŁ (Maksim Špelko, Janez Weiss) featuring DEAD TONGUES

Oblikovanje prostora, svetlobe in kostumov: Toni Soprano Meneglejte + Sonda 57

Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič

Vizualne vsebine: Toni Soprano Meneglejte

Dramaturška sodelavka: Urška Brodar

Tehnični vodja: Andrej Petrovčič

Izvršna producentka: Maja Vižin

Stiki z javnostmi: Tamara Bračič Vidmar

Uprizoritev izhodiščno situacijo gledališkega uprizarjanja razpre kot vitalno performativno polje za duhovito, ironično in kritično preigravanje gledaliških in družbenih razmerij ter skozi strukturne relacije spregovori o vsebinah sodobne realnosti: o hierarhijah, manipulaciji, položajih izjavljanja in delovanja, pozicijah moči in odgovornosti. Pri tem se spogleduje z otroško igrivostjo in humorjem, a refleksijo dogajanja spretno umešča med lahkoten ton uprizoritvenega izraza in vse večjo srhljivostjo njegove vsebine, ki dobiva obrise infantilnosti, banalnosti in nasilja. Izčiščene odrske slike premeteno sestavlja v niz pomenljivih in igralsko lucidnih prizorov, ki intrigantno naslavljajo gledalčev pogled, pričakovanja in način razumevanja ter ostro zastavljajo vprašanja našega sveta.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
identiteta – identitetne politike – položaj občinstva
Predstavi lahko sledi pogovor s teatrologinjo in ustvarjalci.
60 minutgibalno_ovirani031 326 099maja.vizin@bunker.siMaja Vižin
od 15 do 18 let

Juriš

Dramska predstava

Juriš Slovensko ljudsko gledališče Celje, , Savinjska Dramska predstava 14_18
Kot edini slovenski kulturnik je bil Kajuh julija 1953 razglašen za narodnega heroja. Za njim ostaja obsežen opus, ki ga poglavitno sestavlja poezija, dodatno še pisma, prevodi, proza in drama Mati. Medtem ko je v prostoru naše sedanjosti partizansko gibanje sladko-kisla polpreteklost našega naroda, predstava obravnava predvsem neko minulo, večno mlado generacijo, ki je bila prisiljena sprejemati radikalne odločitve in se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora, propagandno trobilo, steklega psa. Še v sedanjosti doni ta glas za svet, ki ga ni. Partizanske pesmi so artefakti, še dirjajo po gozdovih, kot duhovi se pojavljajo na proslavah, odmevajo med gorami.

So Kajuh in tovariši res želeli tako prihodnost?

Avtorja koncepta: Živa Bizovičar, Nik Žnidaršič

Režiserka: Živa Bizovičar

Dramaturg: Nik Žnidaršič

Scenografka: Nika Curk

Kostumografka: Nina Čehovin

Avtor glasbe: Luka Ipavec

Oblikovalec svetlobe: Bor Ravbar

Lektorica: Živa Čebulj

Svetovalki za govor iz okolice Cerknice: Ljoba Jenče, Ana Ule

Šepetalka: Simona Krošl

Igrajo: Jagoda; Damjan M. Trbovc; Lovro Zafred; Mojka Končar, k. g.; Miranda Trnjanin, k. g.; Mario Dragojević, k. g.

Ne le da uprizoritev Juriš pripoved gradi na literarni podstati poezije v času druge svetovne vojne, marveč jo spretno umešča v njen zgodovinski oziroma takratni družbeni kontekst. Z razplastenim pristopom se zavestno in izjemno natančno izmika posploševanju in slepemu poveličevanju ter z uporabo literarnega orodja nenehno, vztrajno opominja na historično nestabilnost in njeno oporo na vedno subjektivno zgodovinopisje (ki ga praviloma pišejo zmagovalci). Scenografija z zanosom polni in zapolni in transformira celoten prostor, ki v simbiozi z igralci tvori živ organizem in je po eni plati zavestno orodje za grajenje in igranje s podobami, z vizualnim, po drugi pa režijski podpis, ki nam razkriva moč sinergije in precizne orkestracije uprizoritvenih elementov.

Za obisk z dijaki priporočamo ustrezno pripravo, poznavanje Karla Destovnika Kajuha in Franceta Balantiča.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj, Blanka Gombač in Tjaša Bertoncelj
umetnik – vojna – svoboda – ideologija – družina
Predstavi lahko sledi pogovor z ustvarjalci. Usmerja se v obravnavo ustvarjalnega procesa, vse od oblikovanja uprizoritvene predloge preko uprizoritvenih sredstev, s poudarkom na pripovedovalskem načelu in zvočnih elementih, do (vznemirljive) večgeneracijske refleksije izvajalcev in gledalcev.
135 minutgibalno_ovirani041 364 159dasa.skrt@slg-ce.siDaša Skrt
od 15 do 18 let

Krik: Prvi glas

Pripovedovalska predstava, Eksperimentalna predstava

Krik: Prvi glas KUD Transformator, Akademija za gledališče radio film in televizijo Univerze v Ljubljani, , Osrednjeslovenska Pripovedovalska predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Avtorski projekt KRIK: PRVI GLAS spodbuja dialog o spolnem nadlegovanju, ki je v družbi vse preveč prisotno, normalizirano in prezrto. Največ zlorab se zgodi v družinskem okolju ali s strani oseb, ki jim zaupamo, zato je pogosto težko prepoznati, kdaj so prekoračene naše meje. Kako spregovoriti o zlorabi? Kdaj in kako si poiskati pomoč?

Raziskovalna predstava si prizadeva za destigmatizacijo žrtev spolnih zlorab v otroštvu in mladostništvu ter opozarja na nujnost dialoga o obravnavani temi. Gledalcu postavlja etična vprašanja in ga spodbuja k refleksiji lastnih dejanj in izkušenj.

Dogodek je sestavljen iz predstave in delavnic oz. pogovora o spolnem nadlegovanju s psihosocialnimi svetovalci.

Avtorji predstave: Jure Žavbi, Lara Wolf, Katja Markič, Urša Majcen

Performerja: Jure Žavbi, Lara Wolf

Dramaturginji: Katja Markič, Urša Majcen

Oblikovalca zvoka: Mary Anne Blanche, Aljoša Živadinov Zupančič

Oblikovalec svetlobe: Domen Lušin

Kostumografka: Nika Dolgan

Fotografa: Ana Šink Krenner, Željko Stevanić

Avtor grafične podobe: Oskar Miketič

Pogovor / delavnice vodijo: Združenje za MOČ

Uprizoritev drzno spregovori o pereči družbeni tematiki, ki v zadnjih letih sicer počasi pridobiva na vidnosti, a je le poredko obravnavana s takšnim neposrednim in drznim pristopom, ki hkrati ne podleže ne patetiki ne voajerski nasladi in ne nepotrebni ter škodljivi romantizaciji oz. estetizaciji bolečine. Natančno spisano in dramaturško zgrajeno uprizoritveno besedilo, ki skozi kratke vinjete zaobjame širok spekter nians spolnega nadlegovanja, je umeščeno v estetsko minimalističen, a dinamičen prostor, v katerem rahločutna izvedba obeh igralcev korak za korakom odpira prostore pretanjene ranljivosti. Krik: Prvi glas k tematiki spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja pristopi spoštljivo, a z izčiščeno ostrino, s katero nedvomno prinaša še kako pomemben impulz za nadaljnje pogovore in dejanja.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
spolnost - družinsko nasilje - samo JA pomeni JA - spolna zloraba otrok in mladostnikov - odprta komunikacija o tabujih
Delavnico ali pogovor (30 min.) na temo spolnih zlorab vodijo psihosocialni svetovalci in avtorska ekipa predstave. Z občinstvom spregovorijo o spoštovanju do lastnega in tujega telesa, postavljanju meja in iskanju psihološke pomoči v primeru zlorabe. Vključuje pedagoško gradivo (zloženke).
80 minut (50 minut predstave, 30 minut pogovora)051 335 329; 031 483 830 transformator.toslo@gmail.comBarbara Polajnar; Katja Markič
od 15 do 18 let

Krize

Pripovedovalska predstava

Krize Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana, , Osrednjeslovenska Pripovedovalska predstava 14_18
V življenju se nenehno soočamo s takšnimi in drugačnimi krizami. Za njimi preži nemara največja v zgodovini človeštva – okoljska. Je radikalno bivanjska, vendar energijo še vedno raje izgubljamo za reševanje drugih, vedno novih kriz, in skušamo zgolj ohranjati trenutno stanje. Ob tem pa pozabljamo, da je kriza izredni čas, ko na videz nemogoče ideje postanejo mogoče. Toda katere ideje? Tiste, ki bi omogočile večjo blaginjo vsem, ali one, namenjene nadaljnjemu bogatenju bogatih? V Krizah se je Divjak z ekipo posvetil tem vprašanjem ter posebno pozornost namenil človekovi zmožnosti za sodelovanje in potrebi, da svet narave znova odkrijemo ne le kot vir, temveč kot enakovrednega partnerja.

Po knjigah Manj je več Jasona Hickla in Goba na koncu sveta Anne Lowenhaupt Tsing

Režija: Žiga Divjak

Igrajo: Sara Dirnbek k. g./Doroteja Nadrah k. g., Iztok Drabik Jug k. g., Klemen Kovačič, Draga Potočnjak k. g., Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc k. g.; narator Blaž Šef

Dramaturgija: Goran Injac

Scenografija: Igor Vasiljev

Kostumografija: Tina Pavlović

Glasba in oblikovanje zvoka: Blaž Gracar

Oblikovanje svetlobe: David Orešič

Snemanje besedila in obdelava posnetka: Silvo Zupančič

Prevod delovnega gradiva v slovenščino: Tina Malič

Lektorica (slovenska različica): Mateja Dermelj

Lektorica (angleška različica): Nataša Hirci

Producentka: Tina Dobnik

S skulpturami lovskih trofej okitana skoraj sterilna belina, ki se v uprizoritvi Krize počasi polni z kopico človeških teles, ujetih v neskončno izčrpavajoč tek, skozi simboliko subtilno in premišljeno predstavlja kompleksnejše nianse posledic plenilskega sodobnega (post)industrialnega kapitalizma. V gledališko-esejistični formi je izrazito prisotna zvočna pripoved, vendar premišljena relativno minimalistična mizanscena v trajanju, kjer sprva gola telesa postopoma postanejo obtežena z (nepotrebno) navlako stvari, dopušča prostor pozornosti za poslušanje (dostopno pa je tudi napisano besedilo), sočasno pa odseva tudi nekatere izbrane poante besedila. S svojo neizprosno kritično pozicijo, ki je značilna za režiserjev opus, izprašuje trenutno dominantno antropocentrično in zahodno orientirano miselnost, a z zaključnim avtorskim materialom ostaja tudi optimistična o solidarni prihodnosti.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
kriza – ekologija – človečnost/solidarnost – kapitalizem – odrast (koncept odrasti)
Pogovor po predstavi (po predhodnem dogovoru), Slovensko mladinsko gledališče, približno 45 minut
75 minutgibalno_ovirani041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 15 do 18 let

LED – Mehatronske skulpture

Lutkovna predstava, Plesna predstava

LED – Mehatronske skulpture Društvo Hiša otrok in umetnosti, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Plesna predstava 14_18
Plesno-lutkovni performans LED se vsebinsko nanaša na odnos moški – ženska, motive pa črpa iz evropske mitologije. Ohlapna rdeča nit vzpostavlja narativo, ki skozi predstavo razgrinja bistvene elemente človeškega dojemanja odnosov. Igralca, sprva zelo nedefinirana, skozi razgaljanje ustvarjata edinstven intimni prostor, v katerem se lahko identificira vsak.

Gre za raziskovanje aplikativnih pristopov novih tehnologij v uprizoritvenih umetnostih, pri čemer so nosilci glavne vloge kostumi, miti pa zgolj osnova za raziskovanje odnosa med igralcem in njegovim kostumom. Predstava raziskuje konceptualno zasnovo ideje kostuma – kako dojemamo kostum, kaj je kostum per se, kje so meje med igralčevim telesom in kostumom…

Avtorski koncept, idejna zasnova, kostumografija, scenografija: Iztok Hrga

Oblikovanje koncepta, dramaturgija: Anže Virant

Pomoč pri izdelavi elektronskih komponent: Dmitry Ainutdinov

Koreografija in izvedba: Mojca Špik in Inan Sven Du Swami

Uprizoritev izhaja iz inovativnega premišljevanja kostuma in njegove vloge. S tehnologijo LED lučk, vpetimi v kostum, ta dobi širše pomenske in funkcionalne razsežnosti, postane del človeške figure oziroma lika in njegove zgodbe ter bistveno sooblikuje sporočilnost, idejo in celostno vzdušje uprizoritve. Ta s svetlobnimi vizualnimi učinki vzpostavlja poetičnost in čarobnost ambientalne situacije, obenem pa postopoma izlušči prepoznaven narativen lok, ki se napaja v subtilnem spoju gibalnega jezika partnerske akrobatike in prepričljive intimnosti. Odnos med žensko in moškim se tako razpre kot univerzalna, pa vendar široko in izvirno zastavljena tema, odprta samostojnim navezavam in doživetju.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
odnosi – intima – kostumi – nove tehnologije30 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni, intelektualno_ovirani041663904hisaotrokinumetnosti@gmail.comIrena Rajh
od 15 do 18 let

Not Dead Enough / Vestern

Dramska predstava, Glasbena predstava

Not Dead Enough / Vestern Gledališče Glej, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Glasbena predstava 14_18
Jolene in Jimmy McLeane sta živela daleč stran od mesta. In se ljubila tako zelo. Jimmy je krenil na lov na zlato in izginil neznano kam. Jolene ga neumorno išče po mestih Divjega zahoda. Na poti mora odvreči vse človeško, premagati samo sebe in preteče nevarnosti zatiralskega sveta. Njena pot iskanja se sprevrže v obračun med dobrim in zlim. Meje med obema pa postajajo čedalje manj jasne.

Predstava se poigrava s prenosom filmskega žanra v gledališče. Osvetljuje boj malega človeka proti sistemu. Raziskuje, kdo je šerif 21. stoletja. Izziva predstave o spolnih vlogah, se sooča z zatiranjem, preizprašuje družbene vrednote in nas postavlja pred vprašanje: koliko je vredno naše življenje?

Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave

Ustvarjalke in ustvarjalci:
Borut Bučinel
Ivan Čuić
Blaž Dolenc
Adriana Furlan
Luka Ipavec
Nina Ivanišin
Klemen Janežič
Vid Klemenc
Luka Marcen
Nastja Miheljak
Joseph Nzobandora – Jose
Maša Pelko
Anja Pirnat
Maja Sever
Sara Smrajc Žnidarčič
Mateja Starič
Tina Vrbnjak

Izvršna produkcija: Anja Pirnat

Tehnično vodenje: Grega Mohorčič

Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič

Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani

Video: Borut Bučinel

Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj

Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee

Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber

Uprizoritev v ameriškem filmskem žanru najde ploden teren za igralsko in uprizoritveno igrivost, s katerima zdrvi po brezkompromisnem, neprijaznem svetu nasilja in neenakosti, v katerem zmagujejo le najmočnejši. Tipična zgodba z Divjega Zahoda odpira številne relevantne družbene teme in čeprav so te postavljene v specifičen zgodovinski kontekst, uprizoritev s prenovo fabule in vnosi humornih komentarjev klišeje vesterna naslavlja skozi optiko današnjega časa. Ob tem domiselno prepleta različne uprizoritvene postopke in ideje, od kolektivnega pripovedništva, izčiščene dialoškosti, žive glasbene spremljave, pevsko-koreografskih vložkov do filmskih strategij ter se vzpostavi kot dinamična gledališka naracija s sočno izoblikovanimi liki in vzdušjem nekega posebnega, a tudi našega sveta.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
rasizem – seksizem – kapitalizem – solidarnost – ljubezen
Pogovor (60 minut)

Ustvarjalna ekipa se po predstavi s pomočjo gledališkega lista pogovarja o temah, ki so jih spremljali (stereotipi, nasilje) ter kako jih razumeti danes tako v umetnosti, kot v vsakdanjem življenju. Predstavijo jim tudi umetniške metode ter lastnosti avtorskega gledališča.
60 minutgibalno_ovirani040 661 514anja@glej.siAnja Pirnat
od 15 do 18 let

Razmetana soba

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Razmetana soba Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Lutkovna predstava 14_18
Uprizoritev Razmetana soba spomine uprizarja prek medija predmetnega gledališča, z uporabo in animacijo vsakdanjih predmetov, ki vzbujajo in manifestirajo nostalgične asociacije. Predmet kot eden od možnih nosilcev spomina ali pa vsaj njegov sprožilec odpira kolaž utrinkov avtorjevega življenja. Kljub njihovi (avto)fikcijski narativi pa prav zaradi univerzalne sporočilne moči vsakdanjih predmetov uprizoritveni ustroj postane poligon, v katerem lahko svoje spominske niti vleče vsak izmed nas. Spomin je razmetana soba, skozi katero se moramo prebiti, da pridemo do našega izvora, do samih sebe.

Idejna zasnova: Klemen Kovačič

Dramaturgija: Nik Žnidaršič

Scenografija: Katarina Planinc

Kostumografija: Klemen Kovačič, Katarina Planinc

Oblikovanje luči: Maša Avsec

Oblikovanje zvoka: Gašper Lovrec

Vodja zvoka: Mitja Vasić

Nastopa: Klemen Kovačič

Producentka: Alja Cerar Mihajlović

Izdelava scene: David Klemenčič, Olga Milić, Katarina Planinc, Iztok Bobić

S postopki avtorskega in predmetnega gledališča soavtorja Klemen Kovačič in Nik Žnidaršič predstava Razmetana soba spominja na listanje po starih albumih, le da tokrat pregledovanje fotografij zamenja brskanje po zaprašenih kotičkih neke (otroške) sobe, polne že dolgo pozabljenih predmetov. V mozaiku krajših odrskih prizorov se univerzalna zgodba odraščanja od otroštva preko mladostništva do zgodnje odraslosti zrcali skozi dogodke, ki so prepoznavni skoraj vsakemu (rojstni dnevi, prve ljubezni …), a mednje prepleta tudi partikularnosti, ki razkrivajo osebno plat pripovedi. Performerjevo prezenco zaznamujeta iskrenost in humor, a je tudi ranljiva v priznavanju svoje nepopolnosti in grenkega priokusa neizogibnih težkih trenutkov; s tem uprizoritev senzibilno razpira razpoke bližine, v katerih lahko uzremo tudi sami sebe.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
spomini – otroštvo – identiteta75 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 15 do 18 let

Romeo in Julija

Plesna predstava

Romeo in Julija Slovensko narodno gledališče Maribor, , Podravska Plesna predstava 14_18
Koreografski koncept neoklasičnega baleta ostaja zvest Shakespearovi tragediji in razkriva podobo drzne, čutne in brutalne ere, kjer se je o življenju in smrti odločalo v hipu. Uprizoritev portretira večno ljubezen, žrtvovano zaradi slepega sovraštva ter neizprosnih in uničujočih medsebojnih odnosov. Bistveno reducira glasbene in dramaturške okraske ter ostaja zvesta celovitosti zgodbe.

Stvaritev, ki črpa iz ikonografskih renesančnih slik in arhitekture, si za cilj zastavlja oplemenititi literarno mojstrovino s sodobnim koreografskim izrazom. Poglobljeno izoblikuje značajske poteze mladih ljubimcev Romea in Julije – upornikov kodeksu svojega stanu – v njunih močnih čustvih, drznosti in pogumu, strasti, brezmejni odločenosti, da se upreta usodi (in staršem).

Skladatelj: Sergej Prokofjev

Dirigent: Aleksej Baklan

Avtorica koncepta in koreografinja: Valentina Turcu

Asistent koreografinje in baletni mojster: Leo Mujić

Scenograf: Marko Japelj

Kostumograf: Leo Kulaš

Oblikovalec luči: Pascal Mérat

Koncertni mojster: Saša Olenjuk

Baletna mojstrica: Galina Dimitrijeva

Baletni solisti: Catarina de Meneses/Tetiana Svetlična/Evgenija Koškina, Anton Bogov/Dénes Darab/Sytze Jan Luske, Matjaž Marin/Yuya Omaki/, Stefan Banica, Tanja Baronik, Sergiu Moga, Marina Krasnova, Slavčo Stoleski, Helena Klasič/Klavdija Stanišič, Marin Turcu, Branka Popovici/Olesja Hartmann, Alenka Ribič

Baletni ansambel: Branka Popovici, Elena Cioata, Blaga Stojčeva, Hristina Stojčeva, Asami Nakashima, Ines Uroševič, Vadim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Cristian Popovici, Tiberiu Marta, Kleopatra Purice, Mihaela Matis, Metka Masten, Mirjana Šrot, Tjaša Lešnik, Mircea Golescu, Demetrius King, Gaj Žmavc, Marin Gabriel, Filip Jurič

Romeo in Julija v izdelani avtorski viziji zaživi kot sodobna baletna zgodba, polna ljubezenske in življenjske strasti. Ekspresiven koreografski jezik celovito podpira intenzivnost in značajsko niansiranje oseb ter z enako ognjevitostjo slika čutno intimnost kot žive in dinamične skupinske prizore. Tudi s scenografsko umestitvijo dogajanja in kostumsko diferenciacijo se v izostrenem dramaturškem loku izluščijo razločne situacije in pregleden dramski potek. Izpovedna moč celostnega odrskega dogajanja in glasbe izoblikuje dramatičen naboj silovite, a tudi tragične ljubezni v nemilosti sprtega družinskega okolja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
ljubezen – sovraštvo ‒ umor – samomor – družinska in družbena nasprotja105 minutgibalno_ovirani, intelektualno_ovirani02 250 61 35, 02 250 61 39darja.cizek@sng-mb.siDarja Čižek
od 15 do 18 let

Samost

Dramska predstava, Lutkovna predstava

Samost Lutkovno gledališče Maribor, Center za raziskave scenskih umetnosti Delak, , Podravska, Osrednjeslovenska Dramska predstava, Lutkovna predstava 14_18
Lutkovna predstava Samost v zasnovi in režiji Marka Čeha uprizarja poezijo Marka Breclja, ki se je v javnosti najpogosteje manifestirala skozi glasbene albume, performanse in koncerte. Tako je tudi s Cocktailom, albumom, ki ga upravičeno prištevamo med kulturne vrhunce preteklega stoletja – navsezadnje je spoj edinstvene Brecljeve poetike s simfoničnim aranžmajem tedaj vodilnega skladatelja popevk Bojana Adamiča danes nezamisljiv. Umetnicam in umetnikom v lutkovni predstavi Samost nikakor ne gre za poveličevanje teh okoliščin ali dejstva, da je sam album vrhunski izdelek, temveč za to, da izluščijo izjemnost poezije Marka Breclja.

Režija: Marko Čeh

Igrata: Anže Zevnik, Gregor Prah

Priredba teksta: Katja Pahor, Karlo Hmeljak, Marko Čeh

Dramaturgija: Katja Pahor

Praktična dramaturgija: Andreja Kopač

Scenografija: Kaja Kisilak

Poslikava in oblikovanje lutk: Nika Rupnik, Ana Žerjal

Oblikovanje zvoka: Matej Bonin

Lektorica: Mateja Dermelj

Oblikovanje sistemov lutk: Rok Oblak

Sistem scenografije: Peter Zobec

Lučni tehnik in vodja predstave: Janez Kocjan

Zvočni tehnik: Žiga Čopi

V besedilih Marka Breclja iz prepleta absurda, humorja, nagajivosti in igrivosti vznikajo pronicljiva občutja, ki se napajajo iz eksistencialnih vprašanj naših življenj. To tekstovno izhodišče se v uprizoritvi izlušči v impresije medosebnih odnosov in družbenih situacij, v katerih vedno znova zazevajo praznine samote, samosti in osamljenosti. Izvotljene mavčne lutke različnih dimenzij in vrst, s katerimi igralca-animatorja poustvarjata dejanja iz vinjet Brecljevega besedila, so stična točka med besedo in njenim podtekstom, ki s pomočjo subtilnosti igralcev tenkočutno zaokrožujejo celoto.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
kantavtorstvo – uglasbena poezija – lutkovna umetnost in poezija
POGOVOR O PREDSTAVI

Izvajalka: Tanja Lužar. Pogovor po predstavi, znotraj katerega z gledalci pregovorimo vse pomembne teme, ki jih uprizoritev obravnava in prisluhnemo njihovemu doživljanju predstave … Trajanje in vsebino pogovora prilagodimo starosti otrok.
65 minut02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 15 do 18 let

Zelda

Interaktivna predstava, Multimedijska predstava

Zelda Slovensko mladinsko gledališče, , Osrednjeslovenska Interaktivna predstava, Multimedijska predstava 14_18
Koncept za interaktivno uprizoritev izhaja iz dramaturgije videoiger in principa iger igranja vlog, kakršna je Dungeons and Dragons (Temnice in zmaji). Tovrstne igre izhajajo iz želje, da bi uporabnika kar najbolj vključile v fiktivno dogajanje v virtualnem svetu in ga motivirale, da bi svoj lik skozi zastavljene misije popeljal vse do cilja. Bolj kot se igralec z likom poistoveti, bolj je motiviran za igro in večja je moralna odgovornost za sprejemanje njegovih odločitev. Kaj za naše vsakdanje odločitve pomeni, če odgovornost za naša dejanja prevzame nekdo drug?

Koncept in scenarij uprizoritve: Varja Hrvatin

Igrajo: Rok Kravanja k. g., Anja Novak, Stane Tomazin

Avtorstvo, scenografija in kostumografija: Varja Hrvatin, Rok Kravanja, Vid Merlak, Anja Novak, Stane Tomazin

Oblikovanje videa in glasba: Vid Merlak

Grafično oblikovanje: Dorijan Šiško

Razvoj aplikacije: Srđan Prodanović

Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar

Vodji predstave: Sven Horvat, Varja Hrvatin

Uprizoritev s simulacijo videoigre v realnem okolju, z občinstvom kot kolektivnim igralcem in razširjenim gledališkim kontekstom vzpostavi sproščeno, a tudi pomenljivo situacijo gledališko-družbene igre, celo eksperimenta. V tej inovativni formi se materialna in posredovana, navidezno virtualna resničnost vzajemno napajata in problematizirata, občinstvo pa je z aktivno vlogo odločanja pri usmerjanju izvedbe postavljeno na izmuzljivo polje med igro in realnostjo, med močjo in odgovornostjo. Zelda s svežim pristopom izoblikuje komunikativen dogodek, skozi katerega se porajajo izostreni problemski nastavki sodobnega vsakdana. Njena posebna odlika je v tem, da dogajanje zastavi kot osebno izkušnjo gledalcev, kjer izzivi in dileme dejansko postanejo njihovi lastni.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
igra vlog – videoigra – virtualnost – resničnost – odgovornost90 minutgibalno_ovirani041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 15 do 18 let

Žonglerski koncert

Glasbena predstava, Cirkuška predstava

Žonglerski koncert Zavod Bufeto, , Osrednjeslovenska Glasbena predstava, Cirkuška predstava 14_18
V žonglerski predstavi Žonglerski koncert nastopimo z besedili, ki smo jih dali ven iz sebe na svojevrstno avtorsko elektronsko glasbo, ki žanrsko dribla med hip hopom, trapom in elektro punkom. Za estetsko in sporočilnostno dimenzijo našega propadlega evrovizijskega nastopa, ki ima vse zametke piknika ali hauba party-ja, sta pomembna plesni gib in žonglerski met. V predstavi zmečemo za 18 kilometrov tekočega metra leta žogic.

Nasilje je tu in romantika je tam. Je danes koreografija edina stvar, ki nas še lahko poenoti? Če je predstava politična, naj je politična beštija.

“To bi blo mojmu cimru ful zabavn.” – R.G.

“Boste mogl pa še mal se pobolšat … Če ne nebo nč z Las Vegasom.” – B.A.

Avtorstvo in izvedba: Eva Zibler, Oton Korošec, Tjaž Juvan

Režijska pomoč: Nina Ramšak

Svetovanje: Mojca Sovdat, Matija Solce, Ravil Sultanov

Avtorska glasba: Tjaž Juvan

Besedila: Eva Zibler, Tjaž Juvan, Oton Korošec, Otroci socializma

Oblikovanje luči: Nina Ramšak, Jasmin Pervanič, Mismo Nismo

Uprizoritev z raziskovalno naravnanostjo do lastnega medija in lucidno subverzivno estetsko lego zavzema jasno umetniško in družbeno držo. Performativni glasbeno-žonglerski trio se domiselno poigrava z rabo cirkuške tehnike in formatom glasbenega koncerta; v dinamičnih žonglersko-gibalnih koreografijah poudarja ritem žongliranja in muzikaličnost telesa v sozvočju z avtorsko elektronsko glasbo, ob tem pa v izpovednem gledališkem kontekstu preobrača veščino, dosežke in napake ter premišljuje stereotipe pop kulture, glasbeno zabavne industrije in družbenih podob. Z eklektičnim prisvajanjem v ubrano celoto ustvari izvirno pozicijo alternative in možnega upora, ki kritično motri družbo, v kateri živimo, in načine, na katere se vanjo umeščamo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

Z našo produkcijo NOise Cirkus smo bili pri časopisu Dnevnik s strani kritik in kritičark izbrani v “top 10″ odrskih produkcij za leto 2019.
žongliranje – nasilje – aktivno državljanstvo – pikniki – zabavna industrija – kleptomanija
Delavnice žongliranja v likih iz predstave
Izvajalca in izvajalka: Tjaž Juvan, Oton Korošec in Eva Zibler
Trajanje: 45 minut – 2h
Na žonglerski delavnici učimo žongliranja s tremi žogicami, žonglerskih vzorcev v parih in raziskujemo mete in gibe z eno žogico.
40 - 50 mingibalno_ovirani, intelektualno_ovirani041 393 971cybercotton@gmail.comOton Korošec
od 16 do 18 let

(╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage

Multimedijska predstava, Eksperimentalna predstava

(╯°□°)╯︵ ┻━┻ screamage EMANAT Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, Cankarjev dom, , Osrednjeslovenska Multimedijska predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Živimo v mediatiziranem svetu divjih teorij zarote, grozeče ekološke krize, škodljivih naracij, kjer se ironične + nihilistične viralne #influenza podobe sočasno pojavljajo na nebroj napravah. Vzporedno degradaciji fizičnega okolja se z ekranov vali toksičen oblak digitalnih podob.

?Kako se pikselizirane informacije ujamejo v mrežo organskega telesa? Kakšne odrske (a)efekte poraja delo z neskladnimi vsebinami medmrežja? Kaj v spletu podob je dejansko r e s N I Č n 0?

Kot odgovor na okulocentrično organizacijo sveta hibridno odrsko delo lepljivim digitalnim podobam dodaja snovnost in jih procesira ¯\_( telesno )_/¯. Spaja gib, video, delo z objekti in zvok ter logiko interneta *z ironijo* prenaša v fizičen prostor……………… Odnos med telesom in podobami razpira virtualne prostore vmesnosti; /med organskim /imaginarnim in digitalnim /med memetičnimi smetmi /med atmosfero /afektom in občutkom //na stičišču izkušnje, privida, slutnje in dejstva. Med preteklostjo, mnogoterimi sedanjostmi in – ne navidezno, ampak oprijemljivo – > prihodnostjo.

Umetniško vodstvo, režija in koreografija: Jan Rozman

Izvedba: Peter Frankl in Jan Rozman

Scenografija: Dan Pikalo

Video: Miha Možina

Glasba: Blaž Gracar

Grafično oblikovanje: Sara Bezovšek

Kostumografija: Kiss the Future

Oblikovanje svetlobe in tehnično vodstvo: Janko Oven

Dramaturgija: Maša Radi Buh

Asistenca režije in odrska asistenca: Bor Ravbar

Izvršna produkcija: Sabrina Železnik, Luka T. Zagoričnik

Tehnična pomoč: Luka Prinčič, Damjan Delak

Foto dokumentacija: Marijo Župan

Uprizoritev odrski prostor naseljuje z množico podob, zvokov, teles, objektov, odsevnih in projekcijskih površin ter jih spretno premešča med fizičnim in virtualnim. Ustvarjeni kozmos se zdi kot krik spletnega, ki se razrašča v naša »prava« telesa in mednje, pri tem pa mimobežnih in hlapljivih impulzov ter informacij ne relativizira, temveč jih materializira kot pomemben odmev v novem, sodobnem digitalno-realnem svetu. V tej domiselni manifestaciji za in o življenju v dobi interneta tudi težko ulovljivi vtisi in občutja dobijo svojo čutno podobo, da lahko o njih sploh govorimo. Ta sugestivna podoba vprašanja zastavlja zares, a obenem s pravo mero duhovitosti in igrive »odštekanosti«.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Blanka Gombač
digitalizacija resničnosti – digitalna eksistenca – mediatiziran svet – nasičenost podob in informacij
Ekipa predstave (nastopajoči, avtorji predstave, avtor videa in scenograf) lahko po predstavi sodeluje v pogovoru z gledalci.
70 minutgibalno_ovirani01 43 05 724info@emanat.siTamara Pepelnik
od 16 do 18 let

Drava pa še kar teče …

Multimedijska predstava

Drava pa še kar teče … Lutkovno gledališče Maribor, Akademija za gledališče radio film in televizijo Univerze v Ljubljani, , Podravska Multimedijska predstava 14_18
Navdih za projekt je nenavadna in bogata zgodovina samostana/vojašnice/prebivališča/gledališča, v katerem domuje Lutkovno gledališče Maribor, in njegova povezava z mestom ter mestno zgodovino. Pripoved ne sledi faktografski in stvarni zgodovini, temveč gre za umetniško preoblikovano pripoved, ki temelji na izbranih odlomkih romanov, pesmi in zgodovinskem besedilu. Tako se poigrava z dejstvi, jih perpetuira, nadgrajuje, orisuje atmosfere, strahove, spomine … Stavbni kompleks s svojo bogato zgodbo nosi možnosti za izjemne zvočne podobe, za oživitev točk v hiši, ki sicer niso prvenstveno namenjene gledalcem. Pot vodi gledalce/poslušalce skozi stavbo v ritmu pripovedi, ki iz različnih naprav spregovori z zvočnimi in svetlobnimi podobami osebno in intimno.

Zvočna prostorska postavitev je nastala kot magistrska produkcija Barbare Jamšek na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

V zvočni prostorski postavitvi so uporabljeni:
- odlomki besedil iz romanov Severni sij Draga Jančarja in Marpurgi dr. Zlate Vokač,
- pesem Maribor z mosta Janka Glazerja,
- odlomek iz monografije Minoritska cerkev in jugozapadni Maribor v 18. stoletju (Kronika slovenskih mest, Letn. 1, št. 3, 1934, str. 208-2010) Franca K. Kosa ter
- navedek iz intervjuja z Zorkom Simčičem.
Avtorici zasnove: Barbara Jamšek in Katarina Klančnik Kocutar

Igralka na zvočnem posnetku: Barbara Jamšek

Mentor: Tomaž Gubenšek

Avtor glasbe in zvočne podobe: Marko Jakopanec

Avtorja likovne podobe: Darka Erdelji in Lucijan Jošt

Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci

Avtor videa: Boris Kolar

Asistent pri prostorski postavitvi: Urban Saletinger

Zvočno prostorska postavitev popelje skozi različne kotičke gledališke stavbe in na šestih postajališčih razpira podobo mesta kot prepišne tvorbe mnogih zgodb. Besedilo iz literarnih in zgodovinskih virov ter scensko minimalistični, vizualno in zvočno sugestivni ambienti obiskovalca prepuščajo intimnemu, ponotranjenemu izkustvu. Čvrsta struktura deluje večplastno; zgodovino mesta in njegovih prebivalcev uokvirja v stvarne družbeno zgodovinske situacije, jih prepričljivo napolni s konkretnimi usodami ter hkrati s poetično atmosfero preseje v univerzalno. Drava pa še kar teče … je svojevrstna zgodba o Mariboru, a tudi o kakšnem drugem mestu in življenju nasploh, ki z osebno bližino in poetično refleksijo širših časovnih perspektiv gradi dragocen pogled na prostor skupnosti in naš zdaj.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
zgodovina Maribora – literarna zgodovina – zgodovina Minoritskega samostana Maribor45 minut02 22 81 972, 051 385 787andreja.lesnik@lg-mb.siAndreja Lešnik
od 16 do 18 let

Ich kann nicht anders

Dramska predstava, Eksperimentalna predstava

Ich kann nicht anders Bunker Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Svet okoli nas je nasičen z dogajanjem, spremembami in najbrž je edina konstanta negotovost.

Ena izmed možnih strategij boja proti oglušujoči glasnosti sveta je umik v svoj svet. V gledališču vedno uporabljamo zgodbe, da bi lahko govorili o svetu, igramo like, da bi lahko govorili o človeški naravi, in se delamo, da je miza miza. Zaželeli smo si obratnega principa.

Ker z umetniško integriteto ne moremo govoriti o ničemer drugem razen o sebi, lahko med praktičnostjo in načelnostjo vznikne to, česar umetnik ne bi smel posedovati: zaprtost, seksizem, narcisoidnost… Te male perverzije kažejo na to, da nismo izvzeti, čeprav se delamo, da smo. Na koncu si moramo priznati, da ne morem(o) drugače.

Avtorji koncepta in režiserji: Beton Ltd.

Izvajalci: Katarina Stegnar, Branko Jordan, Primož Bezjak

Avtorja glasbe: Dead Tongues (Janez Weiss, Jure Vlahovič)

Oblikovalca prostora: sonda4, Toni Soprano

Kostumografka: Mateja Benedetti

Oblikovalec zvoka: Jure Vlahovič

Dramaturška sodelavka: Urška Brodar

Tehnični vodja: Andrej Petrovčič

Tehnični sodelavec: Martin Lovšin

Performerji (avtorji in izvajalci) gledalce posedejo v neposredno bližino in svoj osebni, intimni svet brezkompromisno razprejo kot nekakšno vojno stanje, v katerega nenehno vdira zunanjost, družbeni dogodki, ideje, pritiski. Z uprizarjanjem lastnega življenja skozi vozlišče referenc in glasov, ki odzvanjajo v individualnem, se izriše podoba specifične skupnosti in obenem univerzalna slika kaotičnosti sveta ter nemoči in nelagodja človeškega bivanja. Preplet vsakdanje komunikacije, odnosov, dilem, intelektualiziranja in eksistenčnih premislekov v intenzivnem izvajalskem zamahu ustvarja izredno močan vtis in pravi vihar vprašanj. Uprizoritev izziva vprašanje, o čem vse in na kakšen način lahko govori umetnost, kot tudi o čem govori življenje in kako ga živimo.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
pozicija posameznika v družbi – pozicija igralca – terorizem – staranje
Predstavi lahko sledi pogovor z ustvarjalci ali teatrologinjo.
60 minut031 694 559alma.r.selimovic@bunker.siAlma R. Selimović
od 16 do 18 let

Krhkost

Dramska predstava

Krhkost , , Mobilna predstava, brez matičnega prizorišča Dramska predstava 14_18
Monopredstava, ki ponuja razmislek o življenju, od vprašanj bivanja in naše minljivosti do tistega temeljnega – kaj nas kot ljudi najbolj določa? Živimo v intenzivnem času – v poplavi informacij, nadvladi tehnologije, odtujenosti in izgubljenosti v novi realnosti. Neposredni odraz tega časa je predstava, v kateri igralec Simon Šerbinek interpretira izbrane odlomke iz knjige filozofskega eseja Krhkost svetovno priznanega scenarista in pisatelja Jeana-Clauda Carrièra. Svojevrstno ugledališčeno predavanje igralec podaja skozi osebno izkušnjo, ki je v veliki meri izoblikovala in zaznamovala njegovo življenje. Predstava Krhkost je primerna za različne generacije.

Igra: Simon Šerbinek

Režija: Matjaž Latin

Produkcija: Simon Šerbinek, Matjaž Latin

Maska in kostumografija: Mateja Naberšnik

Fotografije: Rudi Uran

Lektura in izbor besedil: Simon Šerbinek

Prevod: Danica Geršak

Krhkost je gledališko minimalističen, subtilen igralski solo lucidnih premišljevanj o življenju, ujetem med bivanjem in minljivostjo. Izbrani odlomki Carrièrevih esejističnih besedil so izoblikovani v kompaktno govorno ploskev, ki jo izvajalec prepričljivo pregnete skozi osebno perspektivo in izčiščen narativen igralski izraz z nekaj kratkimi ekspresivnimi intervencijami. Tu se temeljna vprašanja človeške eksistence stekajo k človeški negotovosti in ranljivosti kot vrednoti, ki nas napotuje k nam samim. Tej se izvedba preda tudi v pristopu neposredne pripovedno-izpovedne razprtosti. S tem naslovno temo prevede v doživljajsko atmosfero in ustvari pogoje za bližino, deljenje ter intimni dialog gledalcev z razmisleki, ki nagovarjajo večplastno, osebno in dostopno.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
minevanje – pozabe – nevednost – človek – življenje60 minutgibalno_ovirani041 929 004simon.serbinek@gmail.comSimon Šerbinek
od 16 do 18 let

MOŽ! sedi z mano

Lutkovna predstava

MOŽ! sedi z mano Gledališče DELA, , Koroška Lutkovna predstava 14_18
MOŽ! je boječ človek, ki svoj čas najraje preživlja za štirimi stenami in nikakor ne zapusti svojega doma. V svoji osami se zaljubi v svetilko ter se sooči z lastnimi strahovi.

Zgodba za predstavo je nastala po navdihu naslednjih zgodb; Metamorfoza – Franz Kafka, Tju – Slavko Grum in resnična zgodba mojega dedija.

Povabljeni na avtonomno lutkovno potovanje po občutjih, ki privrejo na dan, ko ostaneš sam v svoji sobici.

Ideja, koncept: Tea Kovše in Yves Brägger

Izdelava lutk in izvedba: Tea Kovše

Pomoč pri izdelavi scenografije, tehnika in podpora: Yves Brägger

Uprizoritev v miniaturnem in minimalistično učinkovitem uprizoritvenem okviru vzpostavi prepričljivo intimno vzdušje in popelje na potovanje po intenzivnem notranjem (doživljajskem) svetu svojega protagonista. Z natančno animacijo in glasovno izvedbo ter detajlno razčlenjenim dogajanjem izoblikuje jasno konkretno situacijo, a obenem omogoča širok prostor za vpisovanja gledalčeve domišljije in predstav. Premišljeno glasbeno-zvočno okolje v protagonistov osebni prostor vpeljuje niz pomenljivih družbenih in zasebnih kontekstov, možnih asociacij, pomenov ter podob, kar figuro starčka in njegov položaj prežame z univerzalnostjo vseh generacij. S tem MOŽ! živo razpre vrtinec osamljenosti, strahov, notranjih demonov, spominov in lepote, ki naseljujejo človeka v bližini in »norosti« samega sebe.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj

LUTKOVNI PARKOUR

Delavnica lutkovne animacije, kjer se naučimo osnove lutkovnega giba skozi preskakovanje ovir, hoje po stenah in drugih športnih lutkovnih vragolijah.
lutkovno gledališče – miniaturka25 minut051 689 343kulturna@zraven.siTea Kovše
od 16 do 18 let

Seansa Bulgakov

Lutkovna predstava, Eksperimentalna predstava

Seansa Bulgakov Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Seansa Bulgakov je rekonstrukcija romana, postavljena na dinamiki kontrastov med burko in abstraktnimi slikami gledališča objekta, ki so ostale na pogorišču zmede, ki jo je za seboj pustil Satan s svojimi pajdaši. V svoji fragmentiranosti ter z ritmizacijo besed, gibov in zvokov povezuje asociacije na današnji obsedeni svet in tragično plat slehrnika s svojimi težavami, strahovi in poželenji.

Režiser in avtor priredbe: Matija Solce

Scenograf: Tomáš Žižka

Dramaturga: Tjaša Bertoncelj, Benjamin Zajc

Avtor lutk: Brane Solce

Oblikovalec luči: Kristjan Vidner

Video: Gregor Gobec

Igrajo: Gašper Malnar, Miha Arh, Filip Šebšajevič

Seansa Bulgakov posamezne zgodbe iz romana jemlje kot izhodišče za svoboden uprizoritveni navdih in ustvarjalni elan v animaciji predmetov, zvokov, besed in senc, ki se spaja z igro in v živo izvedeno glasbo. Domišljijski zamah se v celoviti izvedbeni angažiranosti in igrivi distanci do snovi udejanja v hipnih preskokih in preobračanju vsebine s kopico asociativnih domislic ter aluzij na današnjo aktualnost. Pri tem se bolj kot na celovito interpretacijo in vsebinsko koherentno celoto naslanja na izmuzljivost resnic in perspektiv, ki krožijo na obzorju čudaškega sveta, polnega neverjetnih, skrivnostnih dogodkov in norosti. Uprizoritev presune z živostjo in domiselnim oblikovanjem uprizoritvenega dogajanja, ki tvori odprte pomenske mreže, polne vtisov in miselnih impulzov.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik

Dopolnilno mnenje pedagoga in razvojnega psihologa:

Zaradi vsebinske kompleksnosti, ki se povezuje z zahtevnostjo literarne predloge, in uprizoritvene zasnove, ki v fragmentarnosti ne sledi logično zaokroženi osmislitvi, uprizoritev priporočamo gledalcem, ki imajo izkušnje z raznolikimi uprizoritvenimi pristopi in vsebinami, ter svetujemo pripravo na gledališki dogodek in seznanitev z romanom.

Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
- nagrada za animacijo in igro Gašperju Malnarju, Mihu Arhu in Filipu Šebšajeviču na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2019
- nagrada za najboljšo mladinsko predstavo na 18. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2019
Mojster in Margareta – kritika sveta – strah – poželenja60 minut01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 16 do 18 let

Spolna vzgoja II: Borba

Dramska predstava, Multimedijska predstava

Spolna vzgoja II: Borba Maska Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče, Mesto žensk društvo za promocijo žensk v kulturi, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Multimedijska predstava 14_18
Borba se vrača v čas med drugo svetovno vojno in po njej, ko je bil abortus prepovedan, koncept posilstva zakonskega partnerja pa v pravnem smislu ni obstajal. Takrat je t. i. epidemija (nestrokovno opravljenih) splavov terjala življenja številnih žensk. Ustvarjalke orišejo oblikovanje za tisti čas napredne politike na tem področju: razvoj ideje o načrtovanju družine kot človekove pravice ter o pravici do spolne vzgoje. V času retradicionalizacije družbe in politik, ki znova prevprašujejo pravico do varnega abortusa in kontracepcije, se zdi, da še zdaleč ni samoumevno, da telesa žensk pripadajo zgolj njim samim, pač pa se je za to še vedno in že spet treba boriti.

Režija: Tjaša Črnigoj

Performerki: Sendi Bakotić, Vanda Velagić

Scenografija: Tijana Todorović, Lene Lekše

Kostumografija: Tijana Todorović

Strokovna sodelavka: dr. Maja Vehar

Sogovornica za biografiji Vide Tomšič in Franca Novaka: Živa Novak

Vidi Tomšič glas posodila: Draga Potočnjak

Francu Novaku glas posodil: Matej Recer

Glas babice: Nina Skrbinšek

Glas napovedovalke: Sara Horžen

Izbor glasbe: Tjaša Črnigoj, Tijana Todorović, Lene Lekše

Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj

Montaža in obdelava zvočnih posnetkov: Jure Vlahovič, Silvo Zupančič

Oblikovanje svetlobe: Tjaša Črnigoj, Igor Remeta, Manca Vukelič, Tijana Todorović, Lene Lekše

Producentka: Tina Dobnik

Vodja predstave: Demijan Pintarič

Partnerstvo: Kolektiv Igralke

Viri: arhivski materiali iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, arhiva RTV Slovenija, Arhiva Republike Slovenije in iz osebnega arhiva Žive Novak

Uprizoritev Borba se v korespondenci s trenutnim zeitgeistom družbene retradicionalizacije poglobi v arhive bivše Jugoslavije, da že pridobljene in v regiji pogosto samoumevne reproduktivne pravice prizemlji v konkretnost in materialnost. Dokumentaristično ogrodje, ki je osnovano okrog informativnih dejstev, je obloženo z osebnim; s komentarji ustvarjalk, ki do zgodovinskih podatkov vseskozi vzpostavljajo intimen odnos in opominjajo, da se borba tiče vseh nas tukaj in zdaj. S postopnim osvetljevanjem posameznih korakov in ljudi, ki so tlakovali pot do pravice do splava in do kontracepcije, uprizoritev poudarja napor in trud, skrivajoča za današnjimi samoumevnostmi. Dramaturška dinamika atmosfere, ki se razpenja vse od resnobnega in bolečega, do sproščenega in humornega, v feminističnih aktivnostih 20. stoletja na področju bivše Jugoslavije prepozna dandanes morda kdaj pozabljen pomen in je neizpodbiten dokaz, da ni potrebe po imaginativni fikciji, temveč že sama zgodovina nosi zgodbe, vredne odrskega uprizarjanja.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
ženska – spolnost – človekove pravice – abortus – kontracepcija
Sledi pogovor z ustvarjalkami predstave.
90 minutgibalno_ovirani041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 16 do 18 let

Spolna vzgoja II: Zmožnost

Dramska predstava, Pripovedovalska predstava

Spolna vzgoja II: Zmožnost Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana, Mesto žensk društvo za promocijo žensk v kulturi, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Pripovedovalska predstava 14_18
Zmožnost temelji na zgodbah štirih žensk o njihovem spolnem zorenju, odnosu do lastnega telesa, spolnosti in partnerskih odnosih. Skupno jim je, da živijo s hendikepom in so tako dvakrat diskriminirane, kot osebe s hendikepom in kot ženske. Pri nas je na sistemski ravni seksualnost oseb s hendikepom spregledana, delavke_ci v socialnem varstvu se po lastni presoji odločajo, ali naj jim pri sami spolnosti pomagajo.

Režija: Tjaša Črnigoj

Performerka: Lina Akif

Zvočna performerka in avtorica glasbe: Tea Vidmar

Likovna podoba in kostumografija: Tijana Todorović

Scenografija: Barbara Kapelj

Svoje izkušnje so delile: Martina Piskač (z Urošem Sedejem), Nura, Suzana, Tjaša in Linda

Nuri glas posodila: Katarina Stegnar

Izjave sogovornic_kov iz stroke: Elena Pečarič, Jernej Hazimali in Steven De Weirdt

Montaža zvočnih posnetkov in oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič

Oblikovanje svetlobe: Tjaša Črnigoj, Igor Remeta, Manca Vukelič, Barbara Kapelj

Prevod: Tina Malič

Producentka: Tina Dobnik

Vodja predstave: Demijan Pintarič

Skozi principe odkrivanja in razkrivanja, pretanjene igre s svetlobo, senco in projekcijami, da bi naslovila tematiko, ki ni vidna, temveč se skriva v sencah sodobne družbe, uprizoritev Zmožnost (del serije performansov pod skupnim nadnaslovom Spolna vzgoja 2) preudarno pristopi k dekonstrukciji predsodkov in stereotipov o spolnem življenju oseb s hendikepom. Osebam ženskega spola, ki so v družbenem sistemu dvojno marginalizirane, saj se nahajajo na presečišču družbenega spola in od zunaj percipirane drugačnosti, pripade mesto polnopravnih subjektov pripovedi z lastnim glasom. Z dokumentarističnim pristopom, ki sidro najde v prvoosebnih posnetkih, z razgibano dramaturgijo med resnim in komičnim ustvarjalna ekipa preči navidezno vrzel med njimi in nami, tako da izpostavi univerzalno človeškost naše bivanjske izkušnje. V Zmožnosti nikakor ni prostora za usmiljenje, pomilovanje ali pokroviteljstvo – v ospredju je nepopisen občutek smeha, bolečine in ljubezni, ki vzbuja upanje in zaupanje v sočutje in medosebne stike med ljudmi.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
ženska – odnos do telesa – spolnost – hendikep – diskriminacija
Sledi pogovor z ustvarjalkami predstave.
50 minutgibalno_ovirani, gluhi_in_naglusni041 730 434vitomir.obal@mladinsko-gl.siVitomir Obal
od 16 do 18 let

Temnica

Dramska predstava

Temnica Lutkovno gledališče Ljubljana, , Osrednjeslovenska Dramska predstava 14_18
Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena, ki velja za eno njegovih najbolj znanih zgodb, pa tudi njegovo prvo, ki ni temeljila na literarnem vzoru ali ljudski pravljici. V tej temnici objekti, animatorji in gledalci puščajo odtise spominov na dogodke iz svojega mesta in tudi na tiste iz Andersenovih zgodb. Odtisnjeni se nato dobesedno razvijajo pred našimi očmi in stopajo v nove odnose. Spletajo se med granitnimi tlakovci, svinčenimi žlicami, odvrženimi pločevinkami in vijaki.

Avtor: Matija Solce

Režiser, avtor adaptacije, avtor glasbe: Matija Solce

Avtorja likovne podobe: Tomáš Žižka, Nerea Cuesta Garcia

Igralke in igralci: Asja Kahrimanović Babnik, Gašper Malnar, Miha Arh, Filip Šebšajevič k. g., Tončica Knez k.g., Klemen Kovačič k. g., Tajda Lipicer k. g., Sara Šoukal k. g., Helena Šukljan k. g.

Dramaturga: Jelena Sitar, Benjamin Zajc

Soavtor glasbe: Filip Šebšajevič

Asistentka režije: Tončica Knez

Asistentka scenografije: Katarina Planinc

Oblikovalec svetlobe: Kristjan Vidner

Tehnologa rekvizitov: Zoran Srdić, Olga Milić

Samosvoj svet predmetno-glasbenega kabareta se od motivov Andersenove pravljice kot izhodišča za odrsko raziskovanje nenehno preveša v odtis, zvezan s kontekstom naše realnosti. V fascinanten mračni atelje priteguje z ritmom usklajenega izvajalskega kolektiva in močnim vzdušjem. Z animacijo objektov, živo glasbo in glasovno-zvočnimi frazami v natančni kompoziciji inventivno razvija podobe in fragmente sveta, katerega del so tudi gledalci, uvodoma opremljeni z vojaškim činom in s tem mobilizirani v specifično perspektivo. Na pomenski dvojnosti naslova se izrisujejo jasne koordinate dogodka, ki z etično gesto v ozadju in večplastno igro uprizoritvenih elementov gledalca vabi, da v njegovo pomensko odprto strukturo vpiše lastne asociacije, občutja in branja.

Nika Arhar, Martina Peštaj in Adriana Gaberščik
vojna – gledališče objekta60 minut01 300 09 76organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 16 do 18 let

Tihožitje

Lutkovna predstava

Tihožitje Lutkovno gledališče Ljubljana, Flota zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Murska Sobota, , Osrednjeslovenska Lutkovna predstava 14_18
Lutkovna predstava za odrasle Tihožitje naslavlja težko ulovljivo vprašanje pojava življenja. Z radikalnimi uprizoritvenimi pristopi skuša režiser Tin Grabnar skupaj s soustvarjalci razumeti tisto, kar nas dela žive. Kaj je tista notranja sila, ki ji pravimo življenje? Kako razumeti pojav obstoja in kako razumeti njegovo nasprotje – smrt? Z raziskovanjem tega vprašanja se vzpostavlja senzibilen uprizoritveni jezik, ki naslavlja temeljna filozofska vprašanja bivanja, hkrati pa v občinstvu poizkuša vzbuditi spoštovanje do vsega tistega, čemur pravimo, da je živo.

Avtorja: Tin Grabnar, Tjaša Bertoncelj

Režiser: Tin Grabnar

Dramaturginja: Tjaša Bertoncelj

Igrajo: Asja Kahrimanović Babnik, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic

Scenografka: Sara Slivnik

Kostumografka: Sara Smrajc Žnidarčič

Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar

Oblikovanje zvoka, zvočnih in glasbenih efektov: Eduardo Raon

Lutkovni tehnolog: Zoran Srdić

Avtorica videa: Vesna Krebs

Oblikovalec svetlobe: Gregor Kuhar

Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Luka Bernetič

Uprizoritev s stvarno, laboratorijsko-delavniško odrsko situacijo ustvari svojevrstno opazovalnico, v kateri preproste podobe bivanja in okvir njihove priprave razpirajo kompleksne razsežnosti življenja, njegove vsakdanjosti, lepote, ranljivosti in minljivosti. Realistični izseki naravnih ekosistemov z nagačenimi zajci so animacijsko, zvočno in vizualno precizno izbrušene miniature, ki odmerjajo prostor za prisotnost življenja. Izčiščena zasnova z zadržanim tonom človeške intervencije, a hkratno nujnostjo posredovanja, konstruiranja in oživljanja, izpostavi ambivalentnosti obstoja in človeškega delovanja v odnosu do narave in živih bitij. Tihožitje deluje kot čutna, idejna, poetična in metaforična čarovnija, ki življenje nenehno sestavlja in razkraja, ob tem pa naslovi tudi etičnost lastnega početja.

Nika Arhar, Adriana Gaberščik in Martina Peštaj
odnos do živali – smrt – življenje60 minut01 3000 976organizacija@lgl.siŠpela Juntes
od 16 do 18 let

Under Construction

Dramska predstava, Eksperimentalna predstava

Under Construction Gledališče Glej, , Osrednjeslovenska Dramska predstava, Eksperimentalna predstava 14_18
Pek, jasnovidka, vodovodar, župan, zvonarka. Nevidni, spregledani, zlomljeni, transcedentirani. Skupnost mesta in mesto skupnosti. Zbrani, da sodijo zgodovini. Zgodovini, ki je podrla njihove sanje, želje, strasti. Zavladala njihovemu času. Uzakonila pravila igre. Porazdelila moč. Zgradila klavstrofobično skupnost, polno neizrečenih skrivnosti. Jim pustila le še spomine. Boleče, minljive, igrive, žgoče, ljubeče. Preteklost je meglena, sedanjost polzi iz rok, prihodnosti ni. Vsi čakajo spremembo, ki je ni od nikoder.

Vsako uničenje je hkrati gradnja nečesa novega. Prvi izveninstitucionalni projekt Počemučke. Stejtment neke generacije o neki skupnosti, nekem času, nekem mestu, neki ideji in neki anti-generaciji. Anti-ideji.

Avtorji: Počemučka / Nataša Keser, Klemen Kovačič, Karolína Kotrbová, Aljoša Lovrić Krapež, Filip Mramor, Domen Novak, Nejc Potočan, Filip Štepec, Miranda Trnjanin

Nastopajo: Nataša Keser, Klemen Kovačič, Filip Mramor, Domen Novak, Miranda Trnjanin

Režija: Aljoša Lovrić Krapež

Dramaturgija: Nejc Potočan

Svetovalec za gib: Filip Štepec

Scenografija in kostumografija: Karolína Kotrbová

Vodja tehnike: Grega Mohorčič

Tehnična podpora: Brina Ivanetič, Žan Rantaša

Fotografija: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel

Video: Borut Bučinel

Urednica gledališkega lista: Tery Žeželj

Oblikovanje gledališkega lista, spletne strani in nalepk: Grupa Ee / Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović

Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber

Producentka: Anja Pirnat

Produkcija: Gledališče Glej

Podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana

Zahvala: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani

Na miniaturni kvadraturi štirih v kvadrat postavljenih dolgih miz se razprostira celo mesto; tam vidimo peka, tu zvonarko, manjka le stolp, ki se je nekoč podrl, zdaj pa nas dogodki okoli izgradnje novega vpeljejo v ta kraj, ki je hkrati tudi poligon za raziskovanje in preigravanje pristopov pripovedništva, lutkovnega in predmetnega gledališča. Uprizoritvena razgibanost spominja na otroško igrivost ter atmosfero prežema z lahkotnostjo in radovednostjo, vendar pri tem ne izpusti kompleksnejših podtonov. Zgodbo preveva pretanjena nostalgija po preteklosti, s katero se sooča s spreminjanjem, ki je sicer neizbežni del časovnega minevanja, a jo ustvarjalni kolektiv subtilno preplete z v osebne zgodbe vgrajeno družbeno kritiko, s čimer nedvoumno pustijo svoj avtorski podpis.

Maša Radi Buh, Martina Peštaj in Blanka Gombač
- nagrada za najboljšo uprizoritev (grand prix), nagrada za igro in animacijo ter nagrada za izvirno dramsko predlogo in avtorski koncept na 12. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Maribor, 2023
- uvrstitev v spremljevalni program 52. Festivala Borštnikovo srečanje, Maribor, 2022
- posebna nagrada po presoji žirije za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike, na 52. Tednu slovenske drame, Kranj, 2022
- uvrstitev na Festival Drugajanje, Maribor, 2021
Skupnost – generacija – preteklost – prihodnost – demokracija
POGOVOR (60 minut)

Ustvarjalna ekipa se po predstavi pogovarja o temah, ki so jih spremljali (skupnost, demokracija) ter kako jih razumeti danes tako v umetnosti, kot v vsakdanjem življenju. Predstavijo jim tudi umetniške metode ter lastnosti avtorskega gledališča.

DELAVNICA (120 min)

Po predstavi se preko pogovora in raznolikih gledaliških metod izvede delavnico avtorskega in snovalnega gledališča. Delavnico izvede izvajalec s strani Gledališča Glej oz. člani ustvarjalne ekipe.
80 minut040 661 514anja@glej.siAnja Pirnat

Podatki na spletni platformi Zlata paličica so informativne narave in urednik ne prevzema odgovornosti za morebitne napake v vsebini. Za pravilnost in točnost podatkov o predstavah so odgovorni producenti. Termin in ceno za ogled predstave preverite pri producentu.

Gledališke predstave profesionalnih ustanov in ustvarjalcev po Sloveniji ocenjuje strokovna komisija, ki odloča o uvrstitvi kakovostnih predstav v katalog platforme. Ocenjene uprizoritve v obdobju 2017-2022 // Ocenjene uprizoritve v obdobju 2022-2024

Imate vprašanje za nas ali predlog za katalog kakovostnih predstav? Pišite nam na info@zlatapalicica.si.

Predstave

Krickrac, to sem jaz!

Spominčica

Ba Bu

Rumena pika na nebu

Diči, diča!

Sonce, zemlja, mesec …

Ti in jaz

Tok tok tok

Hišica iz kock

Drobtine iz mišje doline

Huda mravljica

Kakec – Kakčeve dogodivščine

Medved in mali

Miška kaško kuhala

O belem mucku, ki je bil čisto črn

Opičja uganka ali Mamica, kje si?

Tista o bolhah

To ni pika!

Turlututu

Vidkova srajčica

Zlatolaska in trije medvedi

Žabec pozimi

Srce in popek

Abežeda

Angeli

Bi se gnetli na tej metli?

Buba

Čriček in mravlja

Ferdo, veliki ptič

JURI MURI V AFRIKI pleše

Kdo je napravil Vidku srajčico

Mala čarovnica

mali modri in mali rumeni

Medved z miško na rami

Mehurčki

Mišek Julijan

Najprisrčnejši velikan

Od kapljice do oceana

Repa velikanka

Štiri črne mravljice

Štirje muzikanti

Zajčkova hišica

Zlatolaska in trije medvedi

Zverjasec

Zverjašček

Žogica Marogica

Gozd raja!

Janko in Metka

Ljubo doma

Lunožer

Netopir Kazimir

Obisk

Palčica

Povodni mož Ambrož

Rumi in kapitan

Tjulenj

Trnuljčica

Vrvica, ki je rešila svet

Zadnji ulov

Zrcalce, zrcalce, požrla te bom

Čarovnik iz Oza

Čarovnik iz Oza

Galop

Hrestač

InterKlepec

Kako zorijo ježevci

Kekec

LOV-SREČE-LOV-SREČE-LOV

Mala vrla viteza

Male nočne zgodbe

Moj dedek je bil češnjevo drevo

Možiček žebljiček

Nanine pesmi

OHO

Ostržek

Picko in Packo

Ponočnjaki

Račka, Smrt in tulipan

Snežna kraljica