Kratek opis in fotografije
Otroci iz male ribiške vasi se odločijo, da bodo popravili staro ladjo, Sinjega galeba, jo vzeli za svojo in z njo zapluli na morje. V želji, da bi ušli krivicam in grobemu svetu odraslih, iščejo prostor, kjer bodo svobodni, slišani in spoštovani. Njihovo popotovanje ni samo divja morska pustolovščina, nevihte divjajo zunaj in znotraj njih samih. Ob premagovanju prepirov, lahkote in strahu se stkejo močne vezi prijateljstva, zvestobe in spoštovanja. Iz negotovih otrok se razvijajo v mlade ljudi, ki razumejo pomen skupnosti, pravičnosti in poguma.
Predstava naslavlja pomembne teme: solidarnost, upor proti krivicam, kolektivni duh in tovarištvo. Odpira vprašanja, danes bolj aktualna kot kdajkoli prej: Kako ohraniti svojo identiteto v svetu, ki nas sili v uniformiranost? Kako se postaviti zase, ne da bi pri tem izgubili svojo človečnost? Ali lahko otroci spremenijo svet?
Za morsko pustolovščino stoji zgodba o odraščanju, nemoči in pogumu, ki vznika prav tam. Je poklon mladostniškemu uporu, zvestobi, prijateljstvu in veri, da lahko majhna barka sredi velikega morja nosi velike ideje ter seme lepše in boljše prihodnosti za nas vse.
Obravnavane teme
prijatelstvo – pogum – odraščanje – zvestoba
Mnenje strokovne komisije
Mladinska pripoved Bratovščina Sinjega galeba mladostniško pustolovsko energijo poveže s čutom za (medvrstniško) solidarnost, medtem ko so pretekli dogodki iz generacije njihovih staršev temelj, na katerem spoznavajo kompleksne družbene odnose, prepletene z napakami, obžalovanjem in prevzemanjem odgovornosti za lastna dejanja. Razpet med igrivo energijo popotovanja in krutimi potezami vsakdanjosti, svet bratovščine ni oddaljena pravljica za otroke, temveč turbulenten tukaj in zdaj, pred katerim si liki ne morejo zatisniti oči. Da bi zaobjela še tiste odmeve pustolovskega otroštva in jih pridružila intenzivno razvijajočemu se čutu za etičnost in pravičnost zgodnjenajstniškega obdobja, uprizoritev Bratovščina Sinjega galeba tudi znotraj odrskega sveta prehaja prav med potopitvijo v zgodbo in izstopom iz fiktivnega. Z gledališkim jezikom, ki podira tako četrto steno kot klasičen dramski način uprizarjanja zgodbe in likov, svojo ciljno publiko opogumlja za lasten aktiven angažma tako na ravni spremljanja dogodka kot tudi pri grajenju skupne solidarne prihodnosti.
Maša Radi Buh, Tjaša Bertoncelj in Blanka Gombač
Podatki o predstavi
Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom in Mestno gledališče Ptuj
Podravska, Osrednjeslovenska
Dramska predstava
55 minut
od 9 do 12 let
12. januar 2026
• Gibalno ovirani
• Slepi in slabovidni
• Gluhi in naglušni
• Intelektualno ovirani
Predstava gostuje na velikem odru
Kristina Jermančič Golc
kristina.jermancic@cd-cc.si
Režija: Maruša Kink
Kostumografija in scenografija: Vasilija Fišer
Avtorska glasba: Luka Poljanec
Igrajo: Staša Popovič, Filip Štepec in Luka Poljanec
Oblikovanje svetlobe: Klemen Kuhar
Lektor: Simon Šerbinek
Izvršna producentka: Mija Špiler
Ilustracija: Dora Benčevič
Druge predstave
Naložbo sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. www.eu-skladi.si
Slovenski gledališki inštitut
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana
T: 01 241 5800
E: slogi@slogi.si
S: www.slogi.si