Ustvarjalno poučevanje dramatike – Cankarjevi Hlapci
V sredo, 18. aprila 2018, je v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta potekalo strokovno izobraževanje Ustvarjalno poučevanje dramatike. V duhu Cankarjevega leta je tokratna delavnica ustvarjalne tehnike preizkušala na Cankarjevi drami Hlapci. Izobraževanje so izvedli teatrologinja Sandra Jenko, dramaturginja Eva Kraševec, ilustrator Damijan Stepančič in igralec Rok Kravanja.
Ustvarjalni proces raziskovanja dramatike se je pričel z uvodnim spoznavanjem, ki se je postopoma razvilo v predstavitev gledališča v Cankarjevi dobi. Udeleženci so na stalni razstavi gledališkega muzeja spoznali politične, družbene in gledališke razmere tega časa ter se s kratko igro spomnili ovir, s katerimi se je svojčas soočal tudi Ivan Cankar. Skozi igrivo improvizacijo “Res je, ampak…” se je rekonstruiral duh Cankarjeve dobe, ki je temeljil na nizu izgovorov, zakaj ne uprizarjati njegove dramatike, ki v gledalcu prebuja kritično refleksijo.
Sledilo je spoznavanje interpretacijske tehnike, ki pomene dramskih besedil razbira skozi njihovo strukturo. Eva Kraševec je udeležencem predstavila aktantski model Anne Ubersfeld, orodje za analizo dramskih besedil, ki predpostavlja izbiro središčnega subjekta v drami, okrog delovanja katerega lahko interpretiramo dramsko dogajanje. Interpretacijsko tehniko aktantskega modela so udeleženci preizkusili na 5. dejanju Cankarjevih Hlapcev in z umestitvijo različnih dramskih oseb na mesto subjekta spoznali različne interpretativne možnosti enega dela.
Damijan Stepančič je udeležencem približal pristop približevanja dramskemu besedilu skozi vizualno upodobitev. Sodelujoči so se razdelili v pare in si izbrali kakšnega izmed udarnih citatov iz Hlapcev, ki se lahko bere kot pamflet ali agitacija in na podlagi svojih asociacij na izbrano misel narisali plakate. Nastalo je veliko zanimivih podob, tako dobesednih kot simbolnih, nekatere so odslikavale značilnosti Cankarjevega časa, druge pa reflektirale aktualno politično situacijo. Debata ob posameznih izdelkih je pokazala, kako lahko skozi ekspresijo posamezne misli interpretiramo celotno delo.
Raziskovanje Cankarjevih Hlapcev se je nadaljevalo s sklopom improvizacijskih vaj pod vodstvom Roka Kravanje. Prva vaja je temeljila na gradnji živih slik na izpostavljeno temo. Udeleženci so se drug za drugim umeščali v prostor in tekom procesa spoznavali, kako lahko vsaka minimalna intervencija popolnoma spremeni pomen odrske kompozicije. V nadaljnjih vajah so nastale žive slike nadgrajevali, svojo prostorsko umestitev navezali na like iz Hlapcev ter odkrivali nove dimenzije, ki jih besedilo samo po sebi ne razpira.
Preizkušene ustvarjalne tehnike so pokazale nekaj pristopov, kako mladim omogočiti, da v stik z dramskim besedilom stopijo preko svojih asociacij in izkušenj. Delavnico je sklenila misel, da je dramatika živo tkivo, ki lahko zaživi v sliki, besedi in prostoru, zato je ključno, da se poučevanja lotimo medpodročno in ustvarjalno.
Strokovno izobraževanje je bilo izvedeno v okviru programskega sklopa Eden drug’mu ogenj dajmo projekta Gleda(l)išče. Naložbo sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
