Kratek opis in fotografije
Sodobna adaptacija Cankarjeve Hlapce razgrajuje in ponovno sestavlja kot kolektivni prostor dvoma in upora. Profesor zgodovine Ivan Jerman na svoji srednji šoli snema dokumentarni film ob obletnici Cankarjevega rojstva. Filmski projekt trči ob družbeno resničnost, izobraževalni jezik čez noč postane jezik nadzora in izbrisa, v Jermanovem filmu pa se prizori iz Cankarjevih Hlapcev povsem zlijejo z realnostjo: kamera ujame normalizacijo strahu in banalnost zla. Šola postane model države: sistem na videz ohranja demokracijo in hkrati zaničuje njen pomen, spodbuja hlapčevanje, ki govori jezik varnosti, spoštuje pravila, živi po algoritmu in sprejme vse, če to pomeni udobje in korist.
Obravnavane teme
Mnenje strokovne komisije
V Hlapcih, dokumentarcu za prihodnost, sodobni odrski interpretaciji Cankarjevega znamenitega dramskega dela, izvirnik ni v preteklost umeščen relikt, temveč igra v igri oziroma igra v dokumentarnem filmu v uprizoritvi, katere motivi postopoma srhljivo naselijo tudi bližnjo prihodnost. S tem se predstava se jasno opredeli do realnosti, ki je grozljiva, in do prihodnosti, ki se kaže še bolj strašljivo, hkrati pa jo zaveže v razmerje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V uprizoritvi je razviden globok razmislek o plasteh, idejah in izraznih postopkih, ki se z neposrednim prenosom kamere v živo igrajo z navidezno pristnostjo in nenehnim posredovanjem, zavedajoč se, da je naše doživljanje sveta zaznamovano z vseprisotno mediacijo. Eden ključnih poudarkov Cankarjevih Hlapcev je vprašanje pasivnosti in hlapčevstva ter aktivnosti in upora, ki jo predstava neposredno prevede v razmislek o našem odnosu do svobode, trenutnih nepravic in lastnih odzivov nanje. V ospredju ni moraliziranje, temveč razpiranje kompleksnega človeškega odziva in razkrivanje nekaterih mehanizmov, ki posameznika vežejo v hlapčevske pozicije, od strahu in prisile do vsakdanjih obrambnih strategij ignoriranja, prilagajanja in pragmatičnosti, hkrati pa jasno pokaže možnosti odpora, tudi za ceno osebnega propada.
Maša Radi Buh, Tjaša Bertoncelj in Blanka Gombač
Prejete nagrade
- uvrstitev v tekmovalni program 61. Festivala Borštnikovo srečanje, Maribor, 2026
Spremljevalni pedagoški programi
O Hlapcih in hlapcih
Pogovor po predstavi teče o posebnostih predstave: o besedilnih in uprizoritvenih postopkih, igralskih metodah in prisotnosti kamere na odru ter o temah in načinih njihove obravnave; pa tudi o tem, kako se v kolektivne ustvarjalne procese vključujejo posameznikova stališča in do kolikšne mere je danes v umetnosti prisoten aktivizem.
Podatki o predstavi
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Savinjska
Dramska predstava
3 ure in 25 minut (1 odmor)
od 15 do 18 let
9. januar 2026
• Gibalno ovirani
Predstava gostuje na velikem odru
Daša Skrt
03/42 64 214, 041 364 159
dasa.skrt@slg-ce.si
Soavtorji priredbe besedila: Jan Krmelj, Dijana Matković, Lučka Neža Peterlin in igralska ekipa
Režiser: Jan Krmelj
Dramaturginja: Lučka Neža Peterlin
Scenograf: Lin Japelj
Kostumografka: Brina Vidic
Avtor glasbe: Vid Greganović
Oblikovalec zvoka: Primož Vozelj
Oblikovalec svetlobe in videa: Domen Lušin
Lektorica: Živa Čebulj
Asistentka scenografa: Živa Brglez
Avtorica poezije: Anastazije Komar Eva Stražar
Zasedba:
Ivan Jerman, profesor zgodovine – Lovro Zafred
Lojzka Kalander, profesorica umetnostne zgodovine in filozofije – Mojka Končar
Anastazija Komar, profesorica slovenščine – Eva Stražar
Judít Pomóčnik, ravnateljica – Lučka Počkaj
Peter Betaj, predstavnik sveta staršev, in Župnik – Urban Kuntarič
Anka M. Geni, profesorica sociologije – Maša Grošelj
Marko Hvastja, profesor matematike – Andrej Murenc




