PreDRAMI se! – predstavitvena delavnica, 4. 10. 2017

,
PreDRAMI se!, predstavitvena delavnica, 4. 10. 2017

V sredo, 4. 10. 2017, je med 13.00 in 17.30 v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) potekala predstavitvena delavnica programa PreDRAMI se!, ki je udeležencem predstavila primer interdisciplinarne obravnave dramatike, gledališke zgodovine in uprizoritvene umetnosti z uporabo različnih ustvarjalnih tehnik. Delavnica, ki so jo izvedli mag. Sandra Jenko, kustosinja pedagoginja, dr. Maja Šorli, teatrologinja in dramaturginja, Jelena Sitar Cvetko, dramaturginja in lutkovna režiserka ter Uroš Kaurin, igralec, je ustvarjalne tehnike poučevanja preizkušala na primeru Linhartove drame Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Dogodka se je udeležilo 12 učiteljev iz osnovnih in srednjih šol po Sloveniji. Delavnica Medpredmetno poučevanje z gledališkimi in drugimi ustvarjalnimi pristopi je bila del spremljevalnega programa 17. festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica.

Program se je pričel z debato o jeziku v Linhartovi dramatiki pod vodstvom dr. Maje Šorli. Ali je arhaičen jezik danes še vedno duhovit? Kako ga doživljajo učenci? Jim je razumljiv? Kako jim ga približati? Takšna izhodišča so odprla širša vprašanja o razmerju med dramskim besedilom in gledališko predstavo ter o svobodi gledališkega ustvarjalca pri posegu v dramsko predlogo.

Sledil je sklop ustvarjalnih nalog za obravnavo gledališke zgodovine, ki jih je pripravila mag. Sandra Jenko. Po kratki predstavitvi Linhartovega obdobja so se udeleženci razdelili v štiri skupine in na podlagi zgodovinskih dejstev o nastanku komedije Ta vseli dan ali Matiček se ženi odigrali kratek prizor v tehniki razprave strokovnjakov. Improvizacija je slonela na pogajanju med Linhartovimi privrženci, cenzorji, intendantom gledališča in lastniki lož, takratnimi ključnimi akterji pri sestavljanju gledaliških repertoarjev. Udeleženci so s takšno vajo spoznali način za ustvarjalno poučevanje zgodovine, znotraj katerega lahko učenci prevzamejo aktivne vloge. Drugi del delavnice pod vodstvom mag. Sandre Jenko se je nanašal na spoznavanje zgodovinskega gradiva na primeru kostumskih skic. Udeleženci so spoznali, katere podatke najdemo na skicah, in so morali svojo pozornost usmeriti na detajle, da so na podlagi uprizoritvenih zasedb ugotavljali, v katero predstavo sodi kateri kostum.

Program Jelene Sitar Cvetko je slonel na predstavljanju tehnike zamrznjenih prizorov, ki pomaga pri določanju izhodiščnih točk v obravnavi ali uprizarjanju dramskega besedila. Udeleženci so se razdelili v dve skupini in vsaka izmed skupin je uprizorila pet živih slik ključnih prizorov iz dogajanja v Matičku. V naslednjem koraku so nastopajoči v slikah izgovorili še stavek po svojem izboru, ki je ustrezal izbranemu liku in situaciji. V sledeči refleksiji so ugotavljali, v katerih točkah se je izbor prizorov ene in druge skupine razlikoval in kako bi to vplivalo na morebitno uprizoritev. Izvajalka je z vajo udeležencem pokazala, kako z izborom in predstavitvijo ključnih momentov mladim na aktiven in ustvarjalen način približati bistvo dramskega besedila.

Tretji delavniški sklop je slonel na gledaliških improvizacijah pod vodstvom Uroša Kaurina, ki je izhajajoč iz predhodnih vaj udeležencem pokazal, kako v dramsko besedilo vstopiti preko prostora in ga izraziti s koreografskim prijemom. V improvizaciji je eden izmed sodelujočih po spominu pripovedoval vsebino dogajanja v Matičku, medtem ko so ostali njegove besede uprizarjali s telesom. Udeleženci so z vajami raziskovali, kateri so zanimivi, zabavni in smešni elementi drame, ki bi nagovorili tudi mlade generacije. Spoznali so, da gledališka predstava ni v celoti vezana na dramsko besedilo, saj so na odru prisotna tudi drugi izrazna sredstva, ki se lahko oddaljujejo od zapisov na papirju.

Delavnica se je zaključila z refleksijo, ki jo je vodila dr. Maja Šorli. Razvila se je živahna diskusija o možnostih uporabe predstavljenih vaj v praksi in morebitnih zadržkih udeležencev. Debato je moderatorka sklenila z ugotovitvijo, da je gledališče avtonomna umetnost, ki temelji na dogajanju v živo in ni podrejena samo besedilni predlogi, temveč nudi s svojimi različnimi izraznimi sredstvi veliko možnosti za medpodročno obravnavo in ustvarjalno poučevanje dramatike in gledališke zgodovine.

Strokovno izobraževanje je bilo izvedeno v okviru programskega sklopa Eden drug’mu ogenj dajmo projekta Gleda(l)išče. Naložbo sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.